Z lipicanci pa kar po domače

Konji so glavni. Lipicanci so biser, zaradi katerega je Lipica nastala in obstala, zaradi katerih v Lipico prihajajo turisti in drugi ljubitelji konj. Lipicanci bodo naša glavna skrb. Takšne in podobne obljube poslušamo iz Lipice in o Lipici že desetletja. Iz ust vseh dosedanjih direktorjev, predsednikov sveta zavoda in resornih ministrov.

Toda ob teh velikih in lepih besedah iz Lipice ves čas curljajo tudi informacije o konjih s prebavnimi težavami, o sumljivi krmi, o poginih konj, o kobili, ki se je zaletela v vrata in si ob tem grdo poškodovala trebuh, o desetih poškodovanih konjih, ko so letos spomladi prehitro in očitno ne dovolj strokovno poskušali združiti žrebce in kobile.

Mnogo daljše staže imajo v Lipici strokovni vodje in člani strokovnega sveta - na teh mestih se v vseh desetletjih vrti ozka peščica ljudi, ki ima dovolj znanja, da bi, če bi hotela, poskrbela za res zgledno skrb za konje. Pa ni.

Za večino tega smo iz Lipice izvedeli po ovinkih, uradno je tamkajšnje vodstvo vedno poskušalo te težave in pomanjkljivosti skriti. Tudi letos spomladi, ko so šele po prijavi pristojni veterinarski inšpektorji ugotovili poškodbe desetih konj. Ob tem pa zaznali tudi nekaj drugih konj v ne najboljši kondiciji. Zato so opravili temeljit pregled in med njim ugotovili celo vrsto pomanjkljivosti, ki jih v tako veliki in resni kobilarni s takšno tradicijo ne bi smelo biti. Medtem ko danes že mnogi mali kmetje z nekaj deset glavami živine redno analizirajo krmo, v lipiški kobilarni, ki skrbi za skoraj 400 živali državnega pomena, tega ne počnejo. Kot tudi nimajo določeno, kako morajo čistiti korita s pitno vodo, kako voditi konje iz boksov na prosto in podobno.

Da o boksih, ki kljub milijonskim naložbam v Lipico v zadnjih letih po velikosti še vedno ne dosegajo tistih iz časa avstroogrske monarhije, niti ne govorimo.

Odgovornost za to seveda nosijo direktorji, a ne samo oni. Tudi zato ne, ker so jih menjavali v povprečju na dve leti. Neprimerno daljše staže imajo v Lipici strokovni vodje in člani strokovnega sveta - na teh mestih se v vseh desetletjih vrti ozka peščica ljudi, ki ima dovolj znanja, da bi, če bi hotela, poskrbela za res zgledno skrb za konje. Pa ni.


Preberite še


Najbolj brano