Lepota narave in krutost civilizacije

V Galeriji Hermana Pečariča že vse poletje vabijo k ogledu grafik akademske slikarke Fulvie Grbac iz Sečovelj, združenih v razstavo z naslovom Contra naturam.

Odpri galerijo

PIRAN > Fuvia Grbac (1968) je diplomirala leta 1991 na temo grafičnega opusa Lojzeta Spacala na beneški Akademiji lepih umetnosti, zaposlena pa je kot likovni pedagog na Srednji šoli Pietro Coppo v Izoli.

Razstava Contra naturam, ki so jo pripravili v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini Piran in Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Piran, odkriva zrelo obdobje grafičarke, ki domišljeno izbira različne grafične tehnike (lesorez, suha igla, kolografija, monotipija), ter oblike in velikosti matrice in papirja, na katerega odtiskuje. “Puščanje sledi bodisi s posebno iglo na cinku ali z dletom v lesu me vedno znova napolnjuje …,” pravi avtorica.

Na njenih grafičnih listih se človeška figura redko pojavi. Prevladujejo izseki iz narave v pomenljivo poimenovanih ciklusih; Dendrotipia, “In rubis”, Spomin na soline. V delih iz zadnjih treh let pa Fulvia Grbac metaforično upodablja žično ograjo, ki je v svojem bistvu nova meja, nova prepreka.

O tem je kustosinja razstave, ki bo na ogled še do nedelje, Nives Marvin med drugim zapisala: “Senzibilna likovnica Fulvia Grbac se skozi grafični proces sooča z vsem lepim in elementarnim v naravi, z žlahtno dediščino naših prednikov, ki pa izginja tudi zaradi za sedanjo civilizacijo sramotnih dogajanj. Številne medijske informacije in iz njenega doma vsakodnevno videne žične meje jo spodbujajo v samoizpraševanje o tistih mentalnih in emocionalnih mejah, ki jih slehernik nosi v sebi in jih prepogosto udejanja v nehumanih, krutih in za visoko razvito civilizacijo tretjega tisočletja nečastnih ravnanjih.”

---