“Ni nam treba mučiti živali”

“Ni nam treba početi tega, kar počnemo živalim,” po nedavni direktni in miroljubni akciji v Kopru, med katero so vegani pred mesnico opozarjali na trpljenje živali ob zakolu, pravi Matej Glivar, vegan in aktivist. Vse več je posameznikov in skupin, ki posojajo svoj glas živalim, ob različnih, bolj drznih akcijah pa naletijo tudi na nasprotovanja ne le mesojedcev, temveč tudi - vegancev.

Približno 30 ljudi se je postavilo v vrsto pred mesnico v enem od koprskih nakupovalnih centrov. Čez usta so si zalepili trakove ter predvajali zvoke živali v klavnici. Zbrali so se Italijani, Francoz, Mehičanka, Avstralca in sedem domačinov iz Istre. “Meso za nami je imelo nekoč glas, ki ga nihče po navadi ne sliši in ob nakupu mesa niti ne pomislimo, da je bilo to meso živo,” nam je po akciji, ki je naletela na mešane odzive, povedal Matej Glivar, športni plezalec, ki je pred nekaj leti čez noč postal vegan, torej ne uživa živalskih izdelkov - ne le mesa, temveč tudi mleka in jajc ne.

“Odzivi na našo akcijo so bili precej dobri. Ljudje so sprejemali letake z nasveti, s čim lahko nadomestimo meso v naši prehrani, vodimo pa jih tudi na spletno stran www.izziv.si, kjer so zgodbe veganov in jedilniki, saj si večina ljudi ne predstavlja, kako preživeti brez mesa,” pravi Glivar.

“Nikogar ne obsojamo, ne tistih, ki delajo v klavnicah, ne kmetov, ne trgovskih verig. Krivi smo posamezniki, ki kupujemo. Ne nazadnje je imela tudi večina veganov nekoč zelo rada meso.”

Matej Glivar, vegan in aktivist

Slovenski vegani so se pri akciji združili tudi z veganskim parom iz Avstralije, ki je pravkar na turneji in opozarja na mučenje živali. Skupaj so se odločili, da je akcija, v kateri predvajajo živalske glasove pred klanjem, glede na našo zgodovino najbolj učinkovita. “Akcija v Kopru ni bila radikalna, so se pa ljudje nanjo tako odzvali. Ko smo prizadeti, običajno začnemo napadati druge. Akcija ni bila sporna iz nobenega vidika, razen če je bil kdo užaljen, ker smo ga nagovarjali, naj ne je mesa. Upamo, da bo čim več ljudi prišlo do sklepa, da je ubijanje živali nepotrebno,” o različnih odzivih, tako pozitivnih kot negativnih, ki so spremljali akcijo v Kopru, razmišlja na glas Matej Glivar.

Vegani, zbrani pred kratkim pred mesnico v enem od koprskih nakupovalnim centrov

“Težava je, da takšne akcije ne vzbujajo sočutja, zato sem tudi povedala, da se s tem ne strinjam.”

Nuša Pevc, jogistka in veganka

Prašičerejci so postali vegani

Vegani, ki želijo javnosti približati resnico o živalski prehrambeni industriji, za začetek pometejo z mislijo, da je z ubijanjem živali vse lepo in prav, če za žival lepo skrbimo in je zakol human. Humani zakol je marketing tistih, ki meso hočejo prodati, izzove Matej Glivar. Humanega zakola ni, pribije.

V Sloveniji prašiče ubijamo s plinom. Stlačimo jih v plinsko celico, kjer jih plin od znotraj razžre, umiranje pa traja kakšnih pet minut. Kruti smo tudi do krav mlekaric, ki seveda dajejo mleko samo, ko so breje. Da bi za človeka ostalo dovolj mleka, jim odvzamejo teličke. Kruta resnica je, da so piščanci moškega spola neuporabni za prehrambeno industrijo, zato jih zmeljejo ali dajo v plinsko komoro.

Ko Mateja Glivarja vprašamo, kaj o veganstvu pravijo kmetje, ki redijo živino, odgovori, da v njihovih očeh vidi tudi solze. “Pogosto se ustavimo pred klavnicami in poslikamo živali v dokaz, da so obstajale. Tudi kmetje, ki pripeljejo svoje živali v klavnico, se ustavijo in jokajo. Njegove živali imajo imena, v klavnico pa jih peljejo, ker menijo, da je to nujno. Pa ni. Na kmetiji pri Murski Soboti je prašičerejec prišel do spoznanja, da ubijanje živali ni prav in se je preusmeril v rastlinsko prehrano. Takšnih primerov bi bilo še več, če bi lahko kmetje pridobili subvencije, a kaj ko te podeljujejo samo pridelovalcem živine,” še pravi Matej Glivar in se na glas vpraša, kaj bi bilo, če bi ljudje morali žival ubiti sami. Koliko bi jih zmoglo to storiti? “Nikogar ne obsojamo, ne tistih, ki delajo v klavnicah, ne kmetov, ne trgovskih verig. Krivi smo posamezniki, ki kupujemo. Ne nazadnje je imela tudi večina veganov nekoč zelo rada meso,” sklene Glivar.

Slaba reklama za vegane

Nuša Pevc, učiteljica joge iz Istre in prav tako veganka, pa je ob akciji veganov v Kopru pokazala še en zorni kot, ki ga običajno ne vidimo. Ker je v vegansko/vegetarijanski facebookovi skupini napisala, da se z akcijo ne strinja, so jo ostali vegani ožigosali kot sovražnico. “Nisem proti protestom ali akcijam za pravice živali in ne proti posameznikom, ki so sodelovali v akciji v Kopru. Ljudje tega ne razumejo in jemljejo moje nestrinjanje zelo osebno. Nisem kavč revolucionar, pač pa vsak dan aktivno opozarjam na krutosti, ki se dogajajo živalim,” začne Nuša Pevc.

Poudarja, da ji je bliže opozarjanje na trpljenje živali skozi ozaveščanje, spodbujanje kritičnega mišljenja ter preizpraševanja o smiselnosti in pravilnosti stvari, ki jih počnemo vsak dan. “Predvsem pa sem za odpiranje oči in glav skozi prebujanje sočutja, ki je že v nas. Akcije, kakršna je bila ta v Kopru, imajo namen šokirati in spodbujati govorjenje, ne glede na to, ali je to govorjenje pozitivno ali negativno. Vsaka reklama ni dobra reklama in to je bila slaba reklama, saj je spodbudila dosti odpora, nasilja in jeze,” pojasni Nuša Pevc.

Dobro razume ozadje takšnih akcij in strinja se, da lepe besede ljudi ne prepričajo. “Težava je, da takšne akcije ne vzbujajo sočutja, zato sem tudi povedala, da se s tem ne strinjam. Moje mnenje je povezano tudi z državo, v kateri živimo in v kateri je mnenje o veganih še vedno čudno in ima beseda veganstvo negativen prizvok. Akcije, kot je bila koprska, utrjujejo prepričanje o veganih kot čudakih. To me moti, ker nas ljudje še bolj dojemajo kot čudake in izgubimo verodostojnost pri podajanju dejstev v prid veganstvu. Bolje je, če nas vidijo kot normalne, zadovoljne in predvsem zdrave posameznike, ki živimo zadovoljna življenja brez česarkoli živalskega,” v bran pravici do lastnega mnenja stopi mlada jogistka iz Istre.


Najbolj brano