“Ljudje v Fari niso apatični”

Drugi največji kraj v občini Idrija z značilno Marijino cerkvijo na Skalci je na veliki šmaren na sakralne slovesnosti pritegnil romarje od blizu in daleč. Od nekdaj so z njimi praznovali vsi krajani. Po nekajletni apatiji so, tokrat predvsem za druženje domačinov, priredili prfarske dneve.

SPODNJA IDRIJA > Spodnja Idrija, pogosteje imenovana Fara, že dolgo ni več najbolj dejaven in najlepše urejen kraj v občini. Čeprav se krči, je s 1400 prebivalci še vedno drugi največji. Po večletnem premoru so krajani vseskozi neokrnjenemu sakralnemu praznovanju velikega šmarna in letni razstavi domačih čipkaric dodali celotedensko dogajanje.

Slavje velikega šmarna, prfarski štrukljevc, kot so ga poimenovali po tradiciji postrežbe romarjev s krajevno kulinarično specialiteto, je bil dolgo osrednja poletna prireditev v občini. Ob domačinih je v kraj pritegnil obilo gostov. Po tem ko so krajevni skupnosti ukinili status pravne osebe in v njej ni več zaposlene tajnice, je Fara potonila v apatijo.

Iz kraja, ki mu na papirju desetletja obljubljajo obvoznico in kolesarsko stezo, se je pravkar dokončno poslovila lesarska industrija. Več lokalov v središču vasi je zaprlo vrata. Pogrešajo banko, še bolj pošto. “Vse smo naredili, da bi si poštne storitve povrnili v kraj, a Pošta Slovenije je neomajna z varčevanjem. S pomočjo poslanca Sama Bevka bomo poskušali spodbuditi državo, da bi sofinancirala poštne storitve v krajih, kot je naš,” je povedal predsednik KS Vojko Carl. Brez tega se Fari piše slabo. Čeprav je v zadnjem desetletju izgubila le sto krajanov, se je v tem času postarala kar za tri leta. S povprečno 44,8 let starimi krajani je med najstarejšimi v občini. Starejši od nje so le prebivalci Idrije in Črnega Vrha. To pomeni, da se v njej rojeva vse manj otrok. Lani in predlani vsega devet. To je slab obet za tamkajšnjo osnovno šolo in vrtec, ki naj bi ju do leta 2021 obnovili oziroma vrtec zgradili na novo. Slab tudi zato, ker se je v - na to šolo navezanih - krajevnih skupnostih Idrijske Krnice in Masore lani rodilo samo osem, leto prej pa samo pet otrok.

“Ljudje niso apatični. Ker pogrešajo nekdanjo živahnost, smo vrnili teden dni praznovanja velikega šmarna kot Prfarske dneve. Prireditve so bile dobro obiskane,” je zadovoljen Carl.

Družili so se otroci, na kmečki in obrtni tržnici odrasli. Na razstavi krajevnih društev (taborniki, turistično društvo, gasilci, rožmarinke ...) so se spomnili dni, ko so želi priznanja kot najbolj urejen kraj tudi v mednarodnem merilu. Domače čipkarice so pomenljivo sklekljale pogrinjke za poroko. Soboto so vrnili športnim tekmovanjem. Ob večerih so se zabavali s kakovostnimi glasbeniki.

---