Ko udarijo še Rusi in puberteta

Brata Duffer sta se v tretji sezoni Stranger Things odločila izkoristiti kontekst hladne vojne, poleg tega pa sta še bolj humorno razvila odnose med glavnimi liki, ki so čedalje bolj pod vplivom muhaste pubertete.

Po drugi sezoni, ko se je ekipi borcev proti tako imenovanemu Mind flayerju (Levitelj uma) iz Narobe sveta (Upside Down) pridružila Max, se v tretji sezoni v boju proti omenjeni pošasti priključita še nabrita in jezična Lucasova sestra Erica (Priah Ferguson) ter zelo bistra Robin (Maya Hawke - hči Ethana Hawka in Ume Thurman). Brata Duffer sta tretjo sezono sicer začela precej sproščeno z obilico humornih dovtipov, istočasno pa, ko napoči huda ura, nista varčevala s prizori groze. V tem smislu sta se tokrat najbolj poklonila Davidu Cronenbergu in žanru body horror. Zgodbo sta razvila tudi na več ravneh, s čimer sta poskrbela za še več napetih trenutkov.

Steve “The Hair” deli kepice

Smo v letu 1985, Hawkins je dobil nakupovalno središče, v katerega množično dre mularija. V tamkajšnji sladoledarni pa kepice deli nekdanji glavni frajer srednje šole v Hawkinsu - Steve “The Hair” Harrington, ki so ga premožni starši vzgojno kaznovali s poletnim delom v sladoledarni. Tu spozna Robin, ki je prav tako zaposlena v omenjeni prodajalni, oba pa sta odeta v precej smešne mornarske uniforme. Med njunimi rednimi stranki je Dustin (“bromance” med Stevom in Dustinom se še bolj “razplamti”) ter jeznorita Erica, ki neprestano zahteva brezplačne vzorce sladoledov. Dustin se je pravkar vrnil s poletnega taborjenja, na katerem naj bi osvojil svoje prvo dekle. Svojo ljubo skuša priklicati z radioamatersko postajo, med številnimi neuspešnimi poskusi pa mu uspe prestreči skrivnostno sporočilo v ruščini, ki druščini v sladoledarni ne da miru.

Ko ga Robin naposled razvozla, Steve, Dustin, Erica in Robin končajo v ruskem laboratoriju pod nakupovalnim središčem, kjer kmalu ugotovijo, čemu je ta namenjen.

Vojska zombijev

Joyce in šerif Hopper, med katerima se vse bolj iskri od ljubezni, uspeta ugrabiti ruskega znanstvenika, od katerega se nadejata dobiti čim več informacij o skrivnostnih ruskih raziskavah v Hawkinsu. Ko s pomočjo čudaškega Hopperjevega ruskega tolmača Murrayja ugotovijo, kaj je uspelo Rusom, so zgroženi - Mind Flyer je ponovno v akciji, okoli sebe pa je zbral nekakšno vojsko zombijev. Da se v Hawkinsu ponovno dogaja nekaj hudega, začneta polagoma ugotavljati tudi Nancy in Jonathan, ki opravljata poletno prakso pri lokalnem časopisu in začneta raziskovati fenomen pobesnelih podgan in izginotje ogromnih količin pesticidov.

Zapostavljeni Will

Če sta prva in druga sezona zgrajeni predvsem okoli tenkočutnega Willa, je ta v tretji sezoni precej na stranskem tiru. Njegove izostrene senzorične sposobnosti so sicer zaznale, da se je zlovešča pošast ponovno prebudila, na drugi strani pa se počuti precej zapostavljenega pri Lucasu in Mikeu, ki vse več časa preživljata z Max in El.

Da, puberteta in prve ljubezni so precej pomešale štrene v Stranger Things. Prav v tem delu sta brata Duffer najbolj sproščena in zabavna, največ duška pa si dasta pri Hopperju, ki skuša brzdati Eline in Mikeove hormone. A druga puberteta je več kot očitno udarila tudi po Hopperju, ki ne more več skrivati svoje naklonjenosti do Joyce. Ena redkih pomanjkljivosti je zelo stereotipen prikaz Rusov, a Stranger Things je ponovno najboljši v tem, zaradi česar je postal ena najbolj čislanih televizijskih nadaljevank zadnjih let - v nizanju številnih posrečenih referenc na popularno kulturo iz 80. let. V tretji sezoni je bratoma Duffer to uspelo zelo dobro, še posebej pa v prvih treh epizodah. Te so pravi balzam za nostalgike, ki se jim toži po 80. letih.

---