V Vremski dolini raste tudi kamut

Vremska dolina je bila zaradi svoje lege nekdaj domala eno samo žitno polje. Danes le še nekaj domačinov vztraja s setvijo žit, pa še to le za lastne potrebe. Največji pridelovalec med njimi je Danilo Trebec iz Famelj, ki letno požanje dve do tri tone žita, manjši pridelovalci, kot je Bojan Zrnec iz Gornjih Vrem, pa do pol tone.

VREMSKA DOLINA > “Na leto na dobrih dveh hektarjih zemljišč požanjemo približno dve in pol do tri tone žita. Pridelujemo pšenico, ječmen, rž, oves, tritikalo (to je križanec med ržjo in pšenico). Ker imamo svoj kombajn, se nam to izplača. Včasih je bila cela Vremska dolina posejana z žiti, danes nas vztraja le nekaj,” pojasnjuje Danilo Trebec iz Famelj.

Žito za krmo bikov

Trebec je že upokojen, a skupaj s sinom Markom Trebcem še vztrajata s pridelovanje žita. V hlevu imajo namreč deset bikov pitancev. “Če ne bi imeli svoje krme - žita in sena -, se nam vzreja živine ne bi izšla, saj bi bil izkupiček od prodaje mesa premajhen glede na vloženo delo in trud,” še dodaja. Trebčevi skupaj obdelajo približno 2,3 hektarja zemljišč, vendar jih imajo nekaj v najemu. Poleg žit pridelajo še koruzo, kolerabo, repo, krompir in nekaj druge zelenjave za lastno uporabo.

Povpraševanje po ekoloških žitih narašča

“Še pred 30 leti je bilo v Vremski dolini veliko žita, saj so ga kmetje sejali za krmo za živino in za prehrano. Takrat še ni bilo problemov z žetvijo, saj je v vas prišel kombajnist in požel vsem kmetom. Največ so imeli pšenice, ječmena in ovsa,” pojasnjuje Milena Štolfa, vodja sežanske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Tudi na ostalih območjih na Divaškem, v Brkinih in na Krasu je bilo več žita, dodaja. “Kmetom svetujemo, naj sejejo žito in na njivah kolobarijo. Povpraševanje po ekološko pridelanih izdelkih je vedno večje, zato kmetijam z dopolnilno dejavnostjo (turističnim kmetijam, osmicam, ...) priporočamo, naj čim več hrane pridelajo doma, tudi žita, saj že domač kruh lahko privabi goste. Da pa dva kmeta v Vremski dolini vztrajata, je vsekakor pohvalno. Na njivah kolobarita, vzdržujeta obdelano krajino in ni lepšega kot pogled na žitna polja.”

Kombajn so pred leti odkupili od zadruge. “Za zdaj imamo še voljo in moč, da se ukvarjamo z živinorejo in obdelujemo zemljo. Žalostno je gledati prazna, neobdelana polja,” skorajšnjo opustitev kmetijstva v Vremski dolini obžaluje Trebec.

Kmetijski svetovalec Aleks Dariž s sežanske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica poudarja, da so Trebčevi za današnje razmere v kmetijstvu eni večjih kmetov na območju Krasa in Brkinov. Ob tem izpostavlja še nekaj težav, s katerimi se spopadajo kmetje: “Ena večjih težav je razdrobljenost njiv, saj imajo površine, ki so bile prej v lasti ene družine, sedaj več lastnikov. Za ustrezno obdelovanje pa bi bilo primerno, če bi bile obdelovalne površine večje in bi tako pridelovalci lažje izvajali kolobarjenje.”

Trebec pravi, da žito skoraj vedno seje na istih njivah, četudi bi bilo dobro na tri leta tam posejati lucerno ali črno deteljo, da si zemlja odpočije. Pšenico, tritikalo, rž in oves seje konec septembra, najkasneje do polovice oktobra, ječmen spomladi. Zemljo tudi sam preorje in pognoji. Na hektar porabi približno 200 kilogramov semena, seje s sejalnico, požeto pa skladišči v silosu. Kolerabo, peso in korenje pa seje ročno, takoj po žetvi ječmena - sredi julija, ko je zemlja še vlažna. Seno kosi trikrat in ga spravi v bale.

V Gornjih Vremah sejejo tudi kamut

Bojan Zrnec iz Gornjih Vrem, sicer zaposlen pri Kraškem vodovodu, zadnja tri leta preizkuša, kako se obnese kamut. To staro in posebno žito je vse bolj priljubljeno, posebej med tistimi, ki se izogibajo beli (pšenični) moki in posegajo po pirini, ajdovi, koruzni in kamutovi moki oziroma po izdelkih iz teh mok.

Tudi Zrnec ima svoj kombajn, vrsto let je bil celo daleč naokoli edini kombajnist. Kot pravi, kamut v Vremski dolini kar dobro uspeva. Na sedmih arih zemlje ga pridela približno 150 kilogramov, seje ga ročno.

Na podobno veliko površino zemlje seje tudi piro. Oboje v domačem mlinčku na kamen ročno zmeljejo v polnozrnato moko. Pridela še ječmen, pšenico in oves, ki ga imajo za ovsene kosmiče, rž, proso, in tudi ajdo. Vse imajo za lastno uporabo in za krmo (predvsem rž), saj redijo nekaj drobnice. Pšenice in ječmena skupaj pridela približno pol tone, ostalih žit pa po približno 100 do 150 kilogramov. “Njiv ne škropimo, vse je ekološko, posejemo svoje zrnje, luščiti nosimo v Dolenjo vas, žita sejemo tako spomladi kot jeseni. Do tega imam veselje in nimam veliko stroškov, saj imam svoj kombajn, s katerim na pomoč priskočim tudi ostalim v Vremski dolini in okolici,” pove Zrnec.

Oba kmeta pravita, da so v Vremski dolini razmere za žita zelo ugodne, saj dobro prezimijo, med njimi ni veliko plevela in škodljivcev, zato tudi kar dobro obrodijo. Le tritikalo je pred leti pobral žled.

---