Oljčno olje tudi iz doline Nadiže?

Pred dnevi so na sončni terasi pod vasjo Potoki v Breginjskem kotu prvič poželi pšenico, ki so jo lansko jesen posejali v okviru projekta Revitalizacija prostora in uma (Revitum). Spomladi so poskusno zasadili še “eksotična” drevesa, trto in oljke. Če bo nasad uspeval, se morda obeta celo oljčno olje iz doline Nadiže.

Nasad bo razkril, kaj vse bi še lahko pridelovali v Breginjskem kotu 
in v Posočju.   Foto: Neva Blazetič
Nasad bo razkril, kaj vse bi še lahko pridelovali v Breginjskem kotu in v Posočju.  Foto: Neva Blazetič

POTOKI > Pod Potoki od spomladi rasejo drevesa sorte asimina oziroma indijanska banana z zdravilnimi plodovi, oljke istrska belica, žižole, ki zrasejo do deset metrov visoko, in trte za namizno grozdje. Preden so za Posočje nenavadne rastline posadili, so analizirali zemljo, s hidrološko postajo spremljajo vreme. Čez tri ali štiri leta bodo okvirno vedeli, ali se nasad obnese in ali bi bile te rastline zanimive za sajenje na vrtovih ali večjih kmetijskih površinah.

Zemljišče ponudil v brezplačni najem

Zemljišče v Potokih je v brezplačni najem ponudil lastnik kmetije Geber Ivan Lavrenčič, ki upa na dober pridelek. “Na tej lokaciji je klima ugodna tudi za oljke. Minulo zimo, ki je bila sicer mila, temperatura ni padla pod -4 stopinje. Sneg se hitro stopi. Upam, da bodo v prihodnje posejali oziroma posadili tudi eksotično zelenjavo. Načrtujemo namakalni sistem, v okviru projekta so cevi že kupili. Vodo bi speljali iz starega rezervoarja iz leta 1916. Tudi sosednji lastniki so zainteresirani za namakanje, nekateri razmišljajo o pridelavi zelenjave in zasaditvi koščičarjev. Ljudje imajo ideje, projekt jim daje zagon. Vesel sem pridelka pšenice, še raje bi videl ječmen, ki je zanimiv za varjenje piva.”

Združili so moči

Projektni partnerji so Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Združenje ekoloških kmetov Severne Primorske, Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja, Posoški razvojni center in dva zasebnika.

Svetovalec za gospodarstvo v kobariški občinski upravi Tomaž Skočir je povedal, da bodo s pomočjo projekta Revitum ljudi spodbudili k obdelavi zemlje, živinoreji in predelavi, da bi vasi v Posočju in zlasti ob meji postale bolj živahne in da bi spodbujali naseljevanje.

Ne bo velike proizvodnje

“Zagotovo ne pričakujemo sajenja velikih nasadov in pomembne proizvodnje, gre za zanimive in potencialno obetavne novosti, s katerimi bi ljudje popestrili vrtove in pridelali dodatno ekološko hrano v smislu samooskrbe,“ pripoveduje vodja tolminske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Jana Čuk, ki ima s kolegi svetovalno vlogo. Pregledali so zemljišča v občinah Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči, ki v projektu sodelujejo. Pomagali so predstavniki krajevnih skupnosti in občinske službe. “Dobili smo sliko na terenu. Ugotavljali smo število kmetij in naredili popis kmetij v demografsko ogroženih vaseh, kjer ni naslednikov. Raziskali smo, kje se teren zarašča, koliko hektarjev je obdelanih in zakaj ni več obdelanega. Poleg tega smo pregledali lastništvo kmetij, najemniške odnose in zakonodajo na tem področju. Ugotavljamo, da je velika težava, ker lastniki neradi dajo zemljo v najem,“ obsežno delo predstavlja Čukova.

223.560

evrov je vreden projekt Revitum

Nadležne tujerodne rastline

V štirih občinah so raziskovali tudi prisotnost in žarišča tujerodnih invazivnih rastlin. “Najbolj problematične so ambrozija, ki povzroča alergije, do štiri metre visok pajesen se hitro širi in ga je težko odstranjevati, z vrtov je pobegnil sladki krompir topinambur, ki se zajeda v travnike ob Idrijci in znižuje kakovost krme za živino. Japonski dresnik zrase do dveh metrov, korenine segajo tudi več metrov globoko,” je najbolj nadležne rastline opisala Čukova.

Za Revitum v vrednosti 223.560 evrov so iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pridobili 190.000 evrov nepovratnega denarja. Projekt bo trajal do konca leta. S tem denarjem so na Kobariškem, poleg ureditve poskusnega nasada, ogradili pašnik na Kuku nad Livkom, v Drežnici so prenovili prostore za predelavo ovčjega mesa, pri vasi Soča na Bovškem so prav tako ogradili pašnik, uredili pa so tudi občinske parcele pri vasi Kal nad Kanalom v kanalski občini. Poleg tega so novo ograjo za pašnik postavili v Gorenji Trebuši, kupili so manjši kombi in mini kombajn s pihalnikom žita in prikolico za prevoz ter organizirali so vrsto izobraževanj.


Najbolj brano