Reševanje mlade kače

Objava znanstvenih prispevkov, udeležba na mednarodnih kongresih, pridobivanje novih projektov, zaključeno usposabljanje mladega raziskovalca in podobno, so v moji stroki pomembni dosežki, a vseeno se mi zdi, da smo se - vsaj pri meni je tako - v mlajših letih tega veliko bolj veselili.

Vsak dosežek je bil nekaj enkratnega in povod, da smo ob ovekovečenju teh uspehov steklenice šampanjca pri odpiranju namerili v strop čajne kuhinje na Morski biološki postaji in tako nastali odtis podpisali z datumom in osebo, ki je ob tisti priložnosti nekaj dosegla. Namesto pokalov v vitrinah o uspehih naše ustanove tako priča prerešetan in podpisan strop. V zadnjih letih pa sem opazil, da me čedalje bolj osrečujejo majhni dogodki reševanja ranjenih živali s srečnim koncem.

Sveče ogrožajo

Pred leti sem na primer s sodelavci sadil še živih 65 leščurjev, ki so jih zasegli krivolovcu, konec leta 2015 pa smo reševali sredozemskega vranjeka (Phalacrocorax aristotelis desmaresti), ki se je zapletel v ribiško mrežo pred našo postajo.

Čedalje več ljudi poskuša reševati ranjene ali obnemogle živali po svojih močeh ali pa jih odnašajo na veterinarsko postajo.

Pred nekaj tedni pa se mi je v spomin vtisnilo reševanje mlade kače črnice (Hierophis viridiflaus carbonarius), ki se je nesrečno zapletla v pločevinast pokrov plastične sveče na pokopališču. Nesrečna črnica se je zagozdila pri prehodu skozi dve odprtini pločevinastega pokrova in se hudo porezala. Prebral sem, da smo Slovenci med vodilnimi na svetu kar se tiče uporabe nagrobnih sveč. Zato so milijoni plastičnih odpadkov, ki ostanejo, ko sveče dogorijo, velik ekološki problem. V konkretnem primeru pa je postala nagrobna sveča past za plazilca. Kaže, da je vestni delavec piranskega pokopališča Elvis, ki se mu je uboga žival zasmilila, poklical Kačofon, vedno dosegljiv telefon za reševanje kač v Sloveniji, osebje Kačofona pa lokalnega veterinarja dr. Petra Maričiča iz Kopra. Ker je bil na intervenciji v Luki Koper, je prosil za našo pomoč.

In res, bil je ravno čas malice, ko smo se četverica iz postaje odpravili na piransko pokopališče, kjer nas je pričakal Elvis in privedel do nesrečne črnice. Prizor je bil res krut, saj se je na dveh mestih zelo poškodovana črnica skušala rešiti iz pločevinastega pokrova. Elvis nas je oskrbel z ustreznim orodjem za rezanje pločevine in ko je vzel škarje v roke moj sodelavec Domen, je z mirno roko in natančnimi rezi rešil 110 centimetrov dolgo kačo iz objema pločevine. Črnico smo nato odpeljali na veterinarsko postajo v Koper, kjer jo je dr. Maričič operiral in ji uspešno zašil rane. Čeprav smo vsi štirje mislili, da gre za skorajda brezupen primer, je nesrečna kača preživela in je sedaj na rehabilitaciji. Dr. Maričič nam je poročal, da sprejema hrano in je živahna, poleg tega ga je že večkrat ugriznila. Če se ji bo uspelo še leviti, bo tudi rehabilitacija v celoti uspešna. Upam, da bom o tem kmalu lahko poročal.

Pomen črnic

Zakaj sploh reševati črnico? Zakaj izgubljati čas z zahtevno operacijo? Še posebej, če v tem primeru ni stranke, ki je prinesla žival na plačljiv poseg? Odgovor je za marsikoga preprost. Zato, ker je črnica del sredozemske biotske raznovrstnosti in slovenske naravne dediščine.

Črnica je kača, ki v Sloveniji živi samo v njenem jugozahodnem delu. Obenem so vse kače, ki se pojavljajo v Sloveniji zavarovane in uvrščene na seznam ogroženih vrst živali. Črnica je plenilka, ki pleni druge plazilce, predvsem kuščarje in druge kače, poleg tega pa tudi številne male glodalce in druge male sesalce. Obenem na ta način preprečuje širjenje bolezni, ki jih prenašajo mali sesalci. Mlada črnica je na piranskem pokopališču izkoreninjala male glodalce. Sicer pa ni črnica ne strupena in niti nevarna.

O pomenu in vlogi kač v okolju pričajo mnogi primeri. Na Floridi je v večjem pesjaku lastnik naletel na kače v razpokah in strešnih tramovih. Sistematično jih je izkoreninil do zadnje. Po izkoreninjenju so se v pesjaku brez kač zaredile podgane, ki so odžirale hrano psom in jo obenem tudi kontaminirale. Lastnik je potreboval veliko časa, predvsem pa ogromno denarja, da je izkoreninil podgane. Podobnih primerov je po svetu veliko. V Vietnamu so v nekatere vasi naselili kače, ki se hranijo s podganami, da bi zaščitili pridelek žit v skladiščih. Ne smemo pozabiti, da mnoge velike kače nadzorujejo populacije raznih vrst glodalcev, ki povzročajo ekonomske in tudi ekološke probleme. Delež glodalcev v prehrani je odvisen od starosti kače in od geografskega okolja. V Franciji je delež glodalcev v prehrani črnice skoraj 90-odstoten, v Italiji pa nekaj več kot 30-odstoten. Verjetno bi bilo še bolj samoumevno, če bi znali vsako storitev, ki jo opravljajo plenilci, ekonomsko ovrednotiti. Če odrasla vrsta gožev, kot je črnica, na teden poje na primer dva ali tri male glodalce, je to na leto približno 60 do 100 malih glodalcev (pri čemer upoštevamo, da kače nekaj mesecev niso aktivne). Ker živijo črnice lahko tudi več kot trideset let, potem v življenju lahko ulovijo več tisoč malih glodalcev, med njimi tudi nadležnih podgan.

Že od nekdaj so imele kače pri raznih civilizacijah posebno simboliko. Ta je pogosto dvolična, lahko uteleša nekaj dobrega ali pa je simbol slabega. Kača, ki se levi, je simbol ponovnega rojstva. Predvsem pa so kače povezovali z zdravilstvom in še danes je kača ovita okoli palice, tako imenovana Eskulapova kača, simbol zdravilstva.

Plastika ogroža

Nekaj podobnega, kot v našem primeru, se je zgodilo tudi v Toskani pred tremi leti, kjer se je 120 centimetrov dolga črnica zapletla v plastično rešetko. Gozdni policaji (Corpo forestale) so črnico odnesli k veterinarjem, ki so jo rešili iz pasti, preverili njeno stanje in izpustili v naravo. Včasih ni bilo tako. Če so ljudje naleteli na črnico na svojem vrtu, so jo hladnokrvno pobili. Če so na seniku našli jajca goža (Zamenis longissima), so jih razbili, mediji pa o “pogumnih junakih” poročali. Danes pa se je ta odnos zelo spremenil. Čedalje več ljudi poskuša reševati ranjene ali obnemogle živali po svojih močeh ali pa jih odnašajo na veterinarsko postajo.

Dr. Maričič mi je pravil o več primerih, ko so ljudje prinesli sveže povožene črnice, katerih rehabilitacija pa je bila zaradi prehudih notranjih poškodb neuspešna. V današnjem času ljudje tudi delijo svoje izkušnje in doživetja z drugimi prek družbenih omrežij. Na spletu obstaja izjemen filmski posnetek črnic izpred dveh let pred Padno. Naključni snemalec je tedaj uspel ovekovečiti dobro minuto dolg paritveni ples para zaljubljenih črnic na cesti. To je prizor, ki si ga je zagotovo vredno ogledati in zelo uporabno gradivo za dokumentarec o naravni dediščini slovenske Istre.

Dejstvo, da bo mladi črnici verjetno uspelo preživeti nesrečen dogodek, je posledica več dejavnikov. Če bo preživela, bo to zasluga pokopališkega uslužbenca Elvisa, ki je opazil njeno agonijo in poklical Kačofon, njihovih entuziastov, ki so vedno na voljo, da rešujejo kače pred ljudmi, in požrtvovalnega veterinarja dr. Maričiča, ki se trudi, da bo njena rehabilitacija čim bolj uspešna. Reševanje male črnice je dogodek, ki ga jaz in moji sodrugi iz biološke postaje ne bomo pozabili. Bilo je zanimivo sodelovati in pomagati, a tudi vnovič spoznati, da so plastični in drugi odpadki veliko gorje časa, v katerem živimo.


Najbolj brano