Dirka po Franciji: premirje pred alpskim delom

Dirka po Franciji prehaja v tako in drugače najbolj vroče območje. Tudi alpski trojček, ki od danes do sobote čaka karavano Toura, bo težko ohladil kolesarsko ozračje. Prej nasprotno. Boj za rumeno majico vodilnega v skupnem seštevku je nepredvidljiv kot že dolgo ne.

GAP > Peklenska vročina, ki ni obšla niti Francije, lahko tudi ravninske ali nekoliko bolj razgibane etape naredi zahtevnejše, kot bi si papirnati favoriti za skupno zmago želeli ob približevanju odločilnemu delu dirke, ko gredo energijske zaloge počasi h koncu. Najtežje pa šele prihaja z dolgimi in visokimi alpskimi vzponi. Kolesarji se bodo v naslednjih treh dneh kar šestkrat povzpeli na klance z več kot 2.000 metri nadmorske višine.

Že danes jih čakajo trije dvatisočaki, tudi znamenita vzpona na Izoard in Galibier, ki sicer nima hudih naklonov, a vendarle. Daljši zadnji vzpon na visoki nadmorski višini pred tehnično zahtevnim ciljnim spustom 18. etape, dolge 208 kilometrov, bo za koga od preostale peščice kandidatov za skupno zmago nemara usoden. Če ne danes, pa jutri, ko bi lahko plačali davek na napore iz prve alpske etape.

Drugi dan v Alpah kolesarje namreč čaka podobna etapa kot prejšnjo soboto, ko je bil cilj na Tourmaletu. Skupna dolžina, 126 kilometrov, ni nič posebnega, bolj zastrašujoč je pogled na profil same etape, v katerem dejansko ni metra ravnine. V uvodnih 90 kilometrih se bo trasa domala neprestano vzpenjala, kolesarji pa bodo prevozili tri gorske cilje pred vrhom letošnjega Toura, 2.770 metrov visokega Iserana. Po daljšem spustu sledi še ciljni vzpon na 2.113 metrov proti Tignesu. Prav 19. etapi so mnogi pripeli oznako kraljevska. Sobotna etapa, ki bo kolesarje popeljala v še eno znano zimsko športno središče z neskončno dolgim, a položnejšim ciljnim vzponom, v Val Thorens, naj bi bila na papirju najlažja od alpskega trojčka.

Utrujenost in napadalnost gresta z roko v roki. V Pirenejih je bil Tour v prvi vrsti dirka na izpadanje. Težko je sicer verjeti, da bo Francoz Julian Alaphilippe (Quickstep) odbil napade v gorah močnejših tekmecev in ekip ter bo pravljico v rumenem pripeljal do srečnega konca na pariških ulicah. Morda pa bo domači junak tako kot v Pirenejih Thibaut Pinot (FDJ). Pri Ineosu, bivšem Skyju, menijo, da bo šlo tudi letos zgolj za francoski račun brez krčmarja. Z lanskim zmagovalcem, Britancem Geraintom Thomasom, in Kolumbijcem Eganom Bernalom, imajo še vedno močne argumente.

Včeraj so na svoj račun prišli ubežniki. Žal ne slovenska kolesarja Bahraina Meride Matej Mohorič in Idrijčan Jan Tratnik, ki nista ujela pr(a)vega vlaka do cilja v Gapu. Z občutno prednostjo pred glavnino se je odlepila skupina 33 kolesarjev, v kateri je bila zastopana skoraj sleherna ekipa. Slavljenec 17. etape je bil aktualni evropski prvak, Italijan Matteo Trentin, ki je Mitcheltonu priboril četrto etapno zmago, največ na letošnji dirki.

---