Tisti politik razmršenih las, ki bo moral dokončati brexit

Nekdanji britanski zunanji minister Boris Johnson je novi vodja britanskih konservativcev, ki bo jutri postal tudi novi britanski premier. Na glasovanju članov konservativne stranke je dobil 92.153 glasov, njegov protikandidat, zunanji minister Jeremy Hunt pa 46.656.

LONDON > Zgodovinar, novinar, dvakratni londonski župan, britanski zunanji minister in od včeraj zelo verjetni novi britanski premier – vse to je 55-letni Boris Johnson, mož razmršenih svetlih las in pogosto pomečkane zunanjosti.

Boris se je rodil v New Yorku, v predelu Upper East Side, enem najbogatejših predelov enega najbogatejših mest na svetu. Rojen je bil v vplivno družino, mati Charlotte je umetnica, slikarka, oče Stanley je bil poslanec v londonskem parlamentu, delal je za Svetovno banko in Evropsko komisijo. Pregled družinskega debla pokaže še zanimiv podatek, da je bil Borisov pra-praded po očetu Ali Kemal, turški novinar, pesnik in eden zadnjih notranjih ministrov Otomanskega imperija.

Razrešiti bo moral godljo, ki jo je pomagal zakuhati

“Usoda je kuzla” oziroma “karma is a bitch” bi lahko zapisali ob današnji izvolitvi Johnsona za šefa britanske konservativne stranke in skoraj gotovega novega britanskega premiera. V angleščini obstaja še en rek, namreč “practice what you preach”, “počni tisto, o čemer pridigaš”. Tudi ta je uporaben v teh dneh. Johnson je bil namreč vodja kampanje za brexit v mesecih pred referendumom, zdaj pa bo moral godljo, ki jo je veliki meri pomagal zakuhati, razrešiti.

Spomladi 2016 je stal v središču kampanje za brexit, v vladi Therese May, ki je stvari prevzela takoj po referendumu, pa je zasedel mesto zunanjega ministra. Odstopil je lani, ker se ni strinjal s tem, kako se je izstopa lotevala Mayjeva, danes (še) predsednica vlade. Zdaj bo na potezi, da stvari izpelje, sam.

Britanska javnost od njega pričakuje korak naprej

Izpeljava izstopa Velike Britanije iz Evropske unije je ta hip strašansko kompliciran projekt, za katerega si težko predstavljamo, kako se bo končal. Spomladi in poleti 2016 je bilo za uspeh dovolj, da si javnosti prodajal všečne parole o tem, kaj vse je narobe zaradi britanskega članstva v Uniji. Streznitev je prišla jutro po referendumu – povprečnemu volilcu na Otoku je začelo postajati jasno, kaj se dogaja in kakšne posledice bo imelo glasovanje prejšnjega večera. Mednarodne korporacije so napovedale, da bodo zapustile London, lastniki nepremičnin v državah članicah so se zavedli, da to lastništvo po brexitu ne bo enako tistemu pred njim, skratka življenje po izstopu še zdaleč ne bo enako, kaj šele boljše, od tistega pred njim. Theresi May je uspelo izposlovati zgolj serijo bruseljskih zavrnitev. Od Johnsona britanska javnost pričakuje korak naprej. Časa ne bo imel veliko – uradno članstvo Velike Britanije v EU se izteče 31. oktobra. Letos.

---