Ko preveč ljudi začne potovati v času

Skoraj istočasno so ljubitelji znanstvenofantastičnih nadaljevank pred kratkim dobili kar dve. 21. junija je na Netflixu startala druga sezona nemškega znanstvenofantastičnega trilerja Dark, 4. julija pa je, prav tako na Netflixu, zaživela težko pričakovana tretja sezona globalne uspešnice Stranger Things.

Najbolj izkušeni “potnik v času” Jonas skuša stvarem priti do dna.
Najbolj izkušeni “potnik v času” Jonas skuša stvarem priti do dna. 

S Stranger Things bratov Duffer, ki ga bomo v kratkem predstavili, si Dark deli podobno ogrodje osrednje zgodbe: v zaspanem odmaknjenem mestecu Winden, ki sicer nima skrivnostnega vladnega raziskovalnega laboratorija, ima pa nuklearko, majhno lokalno skupnost pretresejo nepojasnjena izginotja treh fantov. V prvi sezoni kmalu ugotovimo, da se eden od njih znajde v letu 1986, v časovnem miljeju Stranger Things, a s pomembno razliko, da avtorja Darka Baran bo Odar in Jantje Friese nista tako razsipna s pokloni pop kulturi osemdesetih let kot v Stranger Things, temveč ubereta veliko bolj dramatično linijo dogajanja, brez humornih dovtipov glavnih protagonistov.

Odgovor na Stranger Things

Med ljubitelji televizijskih nadaljevank se je Dark afirmiral kot kompleksnejši in zahtevnejši nemški odgovor na ameriški hit Stranger Things, Baran bo Odar in Jantje Friese pa sta z drugo sezono to samo še potrdila in gledalce tokrat pahnila v še bolj zagonetne vode. Če sta v prvi sezoni preklapljala med tremi časovnimi dimenzijami, med leti 2019, 1986 in 1953, v drugi dogajanje razširita še v leto 2052, v čas po nuklearni kataklizmi, in leto 1921, ko naj bi se nepojasnjeni dogodki v izmišljenem mestecu Winden sploh začeli.

Že dogajanje v prvi sezoni je bilo treba zelo pozorno spremljati, saj sta nizala veliko majhnih detajlov in indicev, ki so dopolnjevali mozaik dogodkov iz treh časovnih dimenzij, v drugi sezoni pa tudi najbolj pozoren gledalec potrebuje nekaj pomoči v časovnem labirintu. Te težave so se zavedali tudi na Netflixu in so na svoji spletni strani ponudili podstran, kjer so nanizani vsi glavni akterji zgodbe in njihove medsebojne povezave, ki se prepletajo skozi različna časovna obdobja.

Jonas preprečuje katastrofo

Večina glavnih likov sčasoma pride do spoznanja, da se v podzemnem rovu v bližini nuklearke skriva nekakšen portal, ki odpira pot v druge časovne dimenzije, a še prej se je treba “oborožiti” z napravo - časovnim strojem, ki takšno potovanje omogoča. S preklapljanjem med različnimi časovnimi obdobji avtorja zelo počasi razkrivata zgodbo o štirih družinah in usodnih dogodkih, ki povežejo štiri generacije. Glavni in najbolj izkušeni “potnik v času” Jonas pa skuša stvarem priti do dna in preprečiti bližajočo se katastrofo.

Bo Odar in Friesejeva naj bi pri nastajanju serije precej brala Richarda Dawkinsa in Alberta Einsteina, namenila sta tudi nekaj prostora referencam na druge avtorje zgodb o potovanju skozi čas, zlasti H. G. Wellsu, naslonila pa naj bi se na znanstveno dejstvo, da se v 33 letih sončni in lunin cikel poravnata. Vse skupaj pa sta zavila še v plast ezoterike, saj ima glavno besedo v boju za obvladovanje časa skrivnostna organizacija Sic Mundus, katere del je tudi skrivnosten mož s pomenljivim imenom Noah, za katerega vemo le to, da se izdaja za duhovnika in da je, vsaj tako se zdi, na temni strani zgodbe. Napovedano je tudi snemanje tretje sezone.


Najbolj brano