Stanje varnosti v cestnem prometu se je letos poslabšalo

Letos je na slovenskih cestah umrlo že 56 ljudi, kar je za 15 več kot v enakem obdobju lani. Agencija za varnost prometa je zato včeraj sklicala sestanek z nadzornimi organi za večjo varnost v cestnem prometu. Sodelujoči so si bili enotni, da je treba sodelovanje še okrepiti in povečati nadzor nad kršitvami v cestnem prometu.

LJUBLJANA > Prvo polovico letošnjega leta so zaznamovali številni tragični dogodki na slovenskih cestah, zaradi katerih je v prometnih nesrečah življenje izgubilo že 56 ljudi. Na pobudo agencije za varnost prometa (AVP) so se zato včeraj v Ljubljani srečali predstavniki generalne policijske uprave, inšpektorata za infrastrukturo, ljubljanskega mestnega redarstva in Skupnosti občin Slovenije, da bi z aktivnostmi zajezili poslabšanje varnosti na cestah.

Tveganja: hitrost, alkohol, telefon in varnostni pas

“V agenciji menimo, da moramo še tesneje sodelovati, se povezovati in osveščati. Samo če bomo stopili skupaj, lahko naredimo prave korake v pravo smer,” je včeraj poudarila Vesna Marinko, v.d. direktorice AVP. Njihova osrednja naloga je delovati preventivno in poudarjati odgovornost, saj se zavedajo, da odgovoren voznik med vožnjo ne uporablja mobilnega telefona, ne pije alkohola, ne divja in uporablja varnostni pas. “Agencija bo tako še intenzivneje izvajala številne preventivne aktivnosti po vsej Sloveniji in vse udeležence v prometu osveščala predvsem o štirih ključnih področjih tveganja - hitrosti, alkoholu, mobilnem telefonu in varnostnem pasu,” je še dejala in poudarila, da varnost na cestah ni samoumevna, temveč je odvisna od vseh udeležencev.

56

ljudi je letos umrlo na slovenskih cestah

Poletni meseci so glede na statistične podatke v povprečju bolj kritični, zato želijo udeležence v prometu znova opozoriti na varno ravnanje v prometu. Izpostavili so, da so vpliv visokih temperatur, neprilagojena hitrost, gost promet, pomanjkanje časa, izkušenj ter utrujenost tisti dejavniki, ki povečujejo nestrpnost, zmanjšujejo pozornost, povečujejo lažni občutek varnosti ter zmožnost prilagajanja hitrosti in varnostne razdalje.

Letos več umrlih motoristov

Ugotovili so, da ostajajo vzroki prometnih nesreč neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje ter nepravilno ravnanje pešcev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je na slovenskih cestah umrlo več motoristov, enajst, ter dva potnika na motorju. Lani je v tem obdobju umrlo šest motoristov. Letos je umrlo enajst pešcev (lani sedem), štirje kolesarji (lani trije), osem potnikov v osebnih vozilih (lani sedem) in 16 voznikov osebnih vozil (lani 15). Pri tem najbolj izstopata Goriška in Savinjska regija.

“Glede nadzora v cestnem prometu izkoriščamo vse razpoložljive in mogoče potenciale v tehničnem in kadrovskem smislu. Poleti pa imamo, poleg nadzora prometa in reševanja prometnih nesreč, v zgornjem Posočju veliko dela tudi z drugimi operativnimi dogodki,” je pojasnil Evgen Govekar, vodja uniformirane policije na novogoriški policijski upravi. “Vozniki lahko k boljši varnosti prispevajo z odgovorno vožnjo s tehnično brezhibnimi vozili, z upoštevanjem hitrostnih omejitev, da so za volanom spočiti in niso pod vplivom psihoaktivnih snovi ter da nimajo telefonov v rokah,” je sklenil.

---