Magični klik za prgišče publike

Tradicionalni tango, flamenko, fado večeri so minuli petek postregli s prepletom glasbe, romske poezije in flamenka - Lorca, ti in jaz. Predstava vsestranske Katje Šulc, plesalke flamenka Urške Centa in džezovskega glasbenika Roberta Jukiča leto dni navdušuje po Sloveniji. V Idriji je pritegnila običajno prgišče občinstva.

IDRIJA > Po lanski poslastici Firebird, prepletu flamenka in težkega metala, je vztrajni organizator Boštjan Petrnel tokrat postregel z novo: navdušujočo predstavo Lorca, ti in jaz. Ustvarjalci: pevka Katja Šulc, plesalka flamenka Urška Centa in kontrabasist Robert Jukič so se zlili s poezijo, med seboj in s publiko.

Publika je bila, kot je v Idriji običajno, maloštevilna. Za razliko od množice prizorišč po Sloveniji, na katerih ustvarjalci z romsko glasbo, poezijo, s slednjo navdahnjenim, ne povsem klasičnim flamenkom, množice spravljajo malo da ne v trans.

“Seveda imamo radi publiko. Pogosto so predstave pred manjšim številom ljudi bolj intimne in doživete,” je, od malega preučevalka in plesalka flamenka Urška Centa dala vedeti, zakaj je tudi v Idriji njihov nastop izzvenel v magični klik prgišča navdušenih v dvorani.

Vse skupaj se je začelo poglobljeno. Izjemno vokalistko, šansonjerko, pred uglasbeno poezijo gledališke igralke Mile Kačič, znano kot voditeljico TV oddaje Knjiga mene briga - Katjo Šulc, je v Mehiki navdušil romski svet. Preučevala ga je in zlila v odmeven projekt Kamlisajlan in lani, že z Urško Centa, v Boginje. Nadaljevanje slednjega je omenjena predstava, ki je znova nastajala s preučevanjem Romov in (njihovega) flamenka v matični Andaluziji. Prej pa romskega izročila na Balkanu.

In povezava z FedericomGarcio Lorco? Eden največjih lirikov prejšnjega stoletja, čeprav svetovljan, pripada Andaluziji, flamenku, ki so mu bili blizu njegovi začetniki Romi. Z romancami Ciganski romansero je tudi zaslovel. Šulčeva je v predstavo vključila še nekaj romskih pesnikov z Balkana. Tudi dela znanega Beograjčana Rajka Djurića. Tradicionalne skladbe je odpela in recitirala na sodobno doživet način. Tu in tam se ji je v recitalu pridružila Centova, ki je predvsem plesala. Komaj dojemljivo energično ali nežno, a vedno iščoč smisel povedanega.

Skupaj s kontrabasovo spremljavo navdušujoče do te mere, da publika nastopajočih ni spustila iz dvorane. Deležna je bila dodatka. “Hvala za to izjemno doživetje,” se je Peternelu zahvalila Milanka Trušnovec. Zadovoljen je bil tudi sam, čeprav mu je nezainteresirano idrijsko okolje odneslo festival in dobršen del sponzorjev.

Poletni, čutno vroči glasbeni večeri so se namreč pred 19. leti rodili kot tango festival. V dveh dneh je stregel z imenitnimi predstavami zvenečih imen tanga in sorodne glasbe, a vedno znova pred skromnim občinstvom. Ker se ni nič bolje godilo ostalim glasbenim ciklom kakovostne glasbe, so iz Idrije drug za drugim poniknili. “Res smo tudi mi ohranil samo še eno predstavo, a s to bomo vztrajali. Večere obiskujejo ljudje, ki so poznavalci in vedo, zakaj pridejo. Nocojšnje navdušenje publike je plačilo za prizadevanja, ki ga vlagamo v to, da tango, fado, flamenko večere ohranjamo žive,” je povedal Boštjan Peternel. “Navdušujem se nad tangom. Zato v Idrijo prihajam še iz časov, ko je ta prirejala festival. Prevzel me je Marko Hatlak, ki je glasbenik svetovnega formata. Čeprav smo nocoj doživeli flamenko iz romskega izročila, me je predstava povsem prevzela,” je dodal Franci Dakskobler iz Kranja.

---