Česen, zdravilo z vrta

Danes bom govorila o česnu. Povod za to je bil, ker so me povabili na Praznik vina in česna, ki poteka danes in jutri v Novi vasi nad Dragonjo v slovenski Istri, in sicer v organizaciji Krajevne skupnosti in Turističnega združenja Portorož.

Na prvi pogled nenavadna kombinacija povezati vino in česen, še zlasti, ker ni niti globoka jesen, da bi se rodilo vino, do pravega pobiranja česna pa nas loči še nekaj dni. No, najbolj neučakani so česen že pobrali in bo najverjetneje tudi na stojnicah v Novi vasi nad Dragonjo. Toda kmalu sem pomislila, da oboje, česen in vino, deluje zdravilno. Seveda ne trdim, da sta zdravilo v medicinskem pomenu, da ne bo pomote. Sta pa zdrava v ljudskem pomenu besede. Pri vinu sicer še posebej velja količinska zmernost, da se ne spremeni v svoje nasprotje. Prvo, kar si moramo zapomniti, je, da česen pomlajuje možgane. Vino pa preprečuje razpadanje kolagena, ki gradi kapilare, po katerih pritekajo hranilne snovi do celic, tudi v možgane. V ljudskem zdravilstvu je že dolgo znano, da česen razstruplja možgane in preprečuje starostno demenco.

Česen (Allium sativum) je začimbna rastlina in sodi v družino lukovk (Alliaceae), podobno kot čebula, šalotka in por; najbližji sorodnik pa mu je drobnjak. Natančen izvor česna ni znan, najverjetneje so ga v davni preteklosti vzgojili iz divjih sort, ki še danes uspevajo v jugozahodni Aziji. Česen uspeva v toplem in zmernem podnebnem pasu po vsem svetu, a kar tri četrtine vsega na svetu pridelajo na Kitajskem. Zato se ni čuditi, da je poceni česen v naših trgovinah doma na Kitajskem. Tam ga uvrščajo med domača zdravila tradicionalne kitajske medicine in radi navajajo, da lahko česen prepreči prehlad, zniža visok krvni pritisk in raven slabega holesterola ter odpravi bakterijske okužbe črevesja, zlasti E-coli. Zdravilno moč česna so poznali že pred tisočletji. Hvalili so ga stari Egipčani, Grki in Rimljani, ki so bržkone “zdravilna spoznanja” podedovali od starejših ljudstev. Da je česen neizmerno zdrav, so vedele tudi že naše none in stare mame in najbrž tudi njihove none in babice. In Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj redno vsak dan uživamo po nekaj strokov svežega česna.

Česen deluje razkuževalno

Odstranjuje strupene snovi iz želodca in črevesja, zbira odvečne maščobe in s tem razbremenjuje jetra, veže težke kovine (svinec, kadmij in živo srebro) ter uredi krvni obtok, okrepi srčno mišico in izboljša dihanje. Krepi živce in odpravlja nespečnost, preutrujenost, glavobole, razdraženost, omotičnost in depresije. Ljudska modrost trdi, da česen zdravi duševne bolezni. In res, zavira propadanje možganskih celic in spodbuja rast novih, zato bolje mislimo.

Pri nekaterih rastlinskih živilih in začimbah so zdravilne učinkovine ločene v različnih molekulah in šele ko se med seboj prepletejo, nastane nova snov, ki dejansko pomaga. Tako je tudi pri česnu. Dokler molekule mirujejo, se ne zgodi nič. Če pa česen stremo, podremo strukturo molekul, snovi iztečejo in se med seboj pomešajo in šele pri tem iz dveh ločenih sestavin nastane tretja, ki učinkuje. V vseh primerih se vse vrti okrog žvepla in žveplenih spojin. Snov, ki vstopa v proces, je žveplova spojina aliin, ta je v eni vrsti molekul česna. Zraven so molekule druge snovi, encima alinaza. Ta encim v stiku z aliinom, ko česen stremo, sproži buren proces nastanka alicina. Ta poteka prek več vmesnih faz, in sicer encim alinaza najprej katalizira nastanek alkilsulfenske kisline in ketimina. Alkilsulfenska kislina je izredno reagenčna in se hitro kondenzira v nestabilen alicin. In šele alicin je zdravilna učinkovina.

To pomeni, da je najbolje česen uživati sproti, svežega, takoj ko ga stremo ali drobno sesekljamo, saj alicin ni dolgo obstojen. Tudi če ga ne segrevamo, kuhamo ali raztapljamo v vodi, se s stanjem na zraku kmalu spremeni v več deset različnih žveplovih spojin. A tudi te so še kako koristne. Med njimi je tudi ajoen, ki deluje kot acetilsalicilna kislina, torej kot aspirin. Preprečuje strjevanje krvi in jo redči, znižuje vsebnost nevarnega holesterola LDL in posledično znižuje krvni tlak, odstranjuje strupe iz želodca, črevesja in tudi iz krvi, saj se nanj vežejo težke kovine, ki bi sicer prišla v možgane, povzročale glavobole, nespečnost in živčne bolezni.

Česen pospešuje nastajanje limfocitov in makrofagov ter pomaga pri uničevanju okuženih celic, tudi rakavih. Pri prehladnih obolenjih mehča sluz in jo izloča. Česen je koristen v vsem telesu, deluje tudi diuretično in proti črevesnim zajedalcem, zlasti pri glivici Candida Albicans. Česen koristi pri hujšanju in ohranjevanju vitkosti, ker pošilja maščobne zaloge na kurjenje in normalizira delovanje jeter in žolčnika. Bogat je z minerali; zlasti sta pomembna selen in germanij, ki pospešujeta razstrupljevanje in krepita imunski sistem. Dobro je vedeti: Neprijeten vonj česna prekrijejo peteršilj in cvetovi poprove mete, oljčno olje, ovčji ali kozji sir in vse marinade.

Česen in vino z roko v roki

In zakaj je vino lahko zdravilno? V njem je nekaj tisoč snovi, zlasti flavonoidov, mineralov, vitaminov, kar vse omogoča dobro prekrvavitev možganov in regeneracijo možganskih celic. Vino preprečuje razgradnjo serotonina in posredno vpliva na zmanjševanje depresije in odpravlja stres. V zmernih količinah daje telesu več energije, ker izboljša izkoristek hranil in odpravlja kronično utrujenost. S številnimi antioksidanti zavira staranje celic in vsega organizma in s tem podaljšuje življenje. In tu sta si česen in vino z roko v roki.

Recept: prekmurski langaš

Skuhamo krompir, ga pretlačimo in zamešamo z moko v razmerju tretjina krompirja, dve tretjini moke). Ločeno naredimo kvasni nastavek z mlekom, solimo, vse skupaj vmesimo in vzhajamo. Naredimo kupčke (kroglice) in pustimo še enkrat vzhajati, raztegnemo z roko in spečemo na olju v kombinaciji z malo masti. Posebej pretlačimo česen, osolimo in prelijemo z mrzlo vodo, da česen ne pozeleni. S tem premažemo ocvrt langaš. Recept za premurski langaš nam je zaupala Marta Ferčak iz Društva Lipa Beltinci.


Najbolj brano