Mladi varuhi narave
Da smo Slovenci odlični čebelarji in da se še kako zavedamo pomena čebel in čebelarstva - ne nazadnje je bila prav Slovenija glavna pobudnica, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel -, so na nedavnem mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev na Slovaškem dokazali tudi trije primorski osnovnošolci - Alen Primožič Zver, Ela Vičič in Anamarija Morato, člani Obalnega čebelarskega društva Koper.
Na 10. mednarodnem srečanju in tekmovanju mladih čebelarjev (International meeting of young beekeepers - IMYB), ki je od 3. do 7. julija potekalo v kraju Banska Bistrica na Slovaškem, so barve Slovenije zastopali Alen Primožič Zver in Anamarija Morato, učenca OŠ Dekani, ter Ela Vičič, učenka OŠ Koper. Trije istrski osnovnošolci, ki so lani pometli z vso konkurenco na državnem tekmovanju mladih čebelarjev v Krškem, kar jim je odprlo vrata na letošnje mednarodno tekmovanje na Slovaškem, so se med 79 mladimi čebelarji iz 29 držav odlično odrezali in dokazali, da tudi slovenski čebelarski podmladek odločno stopa po poti svojih starejših vzornikov iz čebelarskih društev, nad katerimi bdi Čebelarska zveza Slovenije.
Odlični poznavalci čebel
Mladi čebelarji so tekmovali v mešanih mednarodnih ekipah, pokazati pa so morali znanja in spretnosti čebelarjenja v praktičnih in teoretičnih nalogah, kot so: razvrščanje čebelarske opreme glede na opravila v čebelarstvu, sestavljanje nakladnega panja, poznavanje delov telesa čebel, označevanje trotov, sestavljanje in zbijanje satnikov, prepoznavanje medov in medovitih rastlin, odvzem medenih satov in ometanje čebel, odkrivanje in točenje medenih satov, izdelava narejenca s pomočjo slikovnih satov, prepoznavanje jajčec, ličink, pokrite zalege, cvetnega prahu in medu v satju, presajanje ličink, poznavanje zvokov oglašanja (brez-)matične čebelje družine ter pisni test znanja.
Prihodnje leto bo tekmovanje v Sloveniji
Slovenci se lahko pohvalimo z več kot 40-letno tradicijo čebelarskih krožkov in državnih tekmovanj mladih čebelarjev. Čebelarska zveza Slovenije je lani uspešno pridobila kandidaturo za organizacijo mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev leta 2020 v Sloveniji - domovini kranjske čebele in odličnih čebelarjev. Enajsto mednarodno tekmovanje bo gostila Ivančna Gorica.
Zbrane točke pri tekmovalnih nalogah dajo rezultate za vsakega posameznega tekmovalca, za mešano mednarodno ekipo ter za posamezno državo. Ela Vičič se je s svojo ekipo uvrstila na prvo mesto, Alen Primožič Zver na drugo, Anamariji Morato pa je žreb določil manj vešče sotekmovalce, tako da je njena skupina pristala na 14. mestu. Zbrane točke so Elo postavile na deseto, Anamarijo na 19., Alena pa na 22. mesto. Slovenija je na koncu pristala na odličnem osmem mestu.
“Za dosežen rezultat se je bilo potrebno v hudi konkurenci pošteno potruditi, sploh zato, ker so se morali naši tekmovalci na Slovaškem spoznavati s povsem drugim panjskim sistemom, kot smo ga navajeni pri nas, zato gredo vsem trem iskrene čestitke,” pravi njihova mentorica iz čebelarskega krožka Andreja Smrdelj, učiteljica fizike in tehnike na OŠ Dekani. Kot še poudarja, so tovrstna tekmovanja tudi odlična priložnost za izmenjavo izkušenj in spoznavanje razlik med čebelami in načinom čebelarjenja nasploh ter seveda za tkanje novih prijateljstev in poznanstev med mladimi in med odraslimi.
Izbirni predmet - čebelarstvo
OŠ Dekani je ena od redkih šol v Sloveniji in edina na Primorskem, ki izvaja izbirni predmet čebelarstvo. “Vsako leto se bodisi za krožek bodisi za izbirni predmet čebelarstvo odloči med 30 in 40 učencev, kar je dobra desetina naših otrok,” je nad mladimi varuhi narave, ki vzorno skrbijo za šolski učni čebelnjak, prvi v Istri, ponosna Smrdeljeva. “Čebele oprašujejo do 80 odstotkov naše hrane, zato bi bile brez čebel naše mize na pol prazne. Čebele so za preživetje človeka ključne, zato moramo narediti vse, da jih zaščitimo,” opozarja Smrdeljeva, ki svoje čebelarsko znanje že deset let prenaša na mlade v OŠ Dekani in tudi na svojo osnovnošolko Elo Vičič, ki je že šesta generacija čebelarjev v njihovi družini. “Ela ima tudi svoje panje v Bošamarinu,” ponosno pove mama.
In kaj mlade pritegne v svet čebelarstva? “Ko sem bila majhna, sem se čebel bala, saj z njimi nisem imela ravno dobrih izkušenj. A želela sem iti čez ta strah, saj se mi je zdelo nesmiselno, da bi se jih bala, ko nam pa koristijo; ne nazadnje oprašujejo rastline, pa še med nam dajejo,” pojasni Anamarija, ki se je v četrtem razredu vpisala v čebelarski krožek, v minulem šolskem letu (v 9. razredu) pa je čebelarstvo izbrala še za izbirni predmet. Danes se čebel seveda ne boji več. “Na Slovaškem smo z njimi delal kar brez rokavic. Kar verjeti ne morem, kako so bile mirne. Te naše domače so neprimerno bolj živahne,” poznavalsko pristavi bodoča dijakinja koprske gimnazije.