Srebro in bron sta ostala doma

Na Balkanskem prvenstvu v dresurnem jahanju pretekli vikend v Lipici sta zasijali tudi dve domačinki. Urša Vadnjal iz Povirja je osvojila bron, Birgit Fabris Sauer iz Dan pri Divači pa srebro, kar je velik uspeh za slovensko žensko ekipo.

LIPICA > Balkansko prvenstvo v dresurnem jahanju je le eno od osmih tekmovanj, ki jih letos gostijo v Kobilarni Lipica, ta vikend sledi mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg, zadnji vikend v juliju pa bo na sporedu še državno prvenstvo v preskakovanju ovir.

Prišla zaradi lipicancev, ostala zaradi ljubezni

Birgit Fabris Sauer je s trakenko Rio osvojila drugo mesto, boljša od njiju je bila le Grkinja Angela Sklavounos skonjem Quanderasom. “Zelo sem ponosna, da sem tak rezultat dosegla s kobilo, ki sem jo sama pripravila. Z lipicanci sem prej tekmovala na višji ravni, Ria pa je še mlada, stara je le deset let, zato je časa, da jo pripravim tudi za najvišjo raven tekmovanj, grand prix,” je povedala Fabris Sauerjeva.

Konje je občudovala že kot deklica. Prvič je v Slovenijo iz Nemčije prišla prav zaradi lipicancev. V Kobilarni Lipica, kjer je preživljala počitnice, je spoznala svojega bodočega moža, Ladislava Fabrisa, tudi vodjo slovenske ekipe na tekmovanju. Pred tremi desetletji se je odločila za selitev v Slovenijo in zdaj živi v Danah pri Divači.

Zaposlena je v Kobilarni Lipica, kjer ima tudi možnost treningov. “Za kar sem zelo hvaležna, saj je za kakovosten trening potreben večji prostor, kot ga imam doma,” je še povedala nosilka srebne medalje.

Dobri rezultati so posledica trdega dela

Urša Vadnjal iz Povirja je tokrat po dolgem času tekmovala na domačem terenu. “Na tribunah so sami poznani obrazi, zaradi česar je mogoče še bolj stresno,” je povedala. Očitno stres ni vplival ne nanjo in ne na njenega nizozemskega kraljevega toplokrvnega konja Cupida, s katerim sta osvojila bronasto medaljo v skupnem seštevku.

S konjeništvom se je začela ukvarjati pri desetih letih v Konjeniškem klubu Lipica. “S tem, da sem pomagala v Lipici, sem si prislužila tudi ure jahanja,” se spominja. Danes je za mlade Kraševce in Kraševke ta pot nekoliko težja, saj klub že vrsto let ne deluje več. Starši morajo pokriti vse stroške in kupiti konja, kar je za veliko družin prevelik finančni zalogaj in zato je tudi podmladka manj.

Čeprav je Urša Vadnjal v zadnjih letih dosegla kar nekaj vidnih rezultatov na domačih in mednarodnih tekmovanjih, se z uvrstitvijo ne obremenjuje: “Prepričana sem, da dobri rezultati pridejo sami, če dobro delaš.”

---