Pred pragom majhnih držav
Današnji obisk premierja z najožjo “varnostno” ekipo ob meji s Hrvaško je minil v znamenju pomirjujočih tonov za domačine ter jasnega sporočila Evropi, da mejo varujemo uspešno in da jo bomo še uspešneje. Novi droni, nove ograje, več policistov in vojakov naj bi prestreglo večino migrantov, ki se prebijajo do Italije in drugih ciljev v Evropi.
Čeprav so nam danes neuradno in uradno zagotavljali, da je bil obisk predsednika vlade v Ilirski Bistrici, na Kostelskem in v Beli Krajini načrtovan že dalj časa, se je datum obiska posrečeno ujel z italijanskimi grožnjami po zapečatenju meje s Slovenijo. Notranja ministra Slovenije in Italije bosta o tem kakšno rekla prihodnji četrtek na Finskem, do takrat (in verjetno še naprej) pa je tako v Italiji kot pri nas migrantski problem prvovrstno politično vprašanje.
Za človečnost bi se morala Evropa truditi v krajih, od koder prihajajo migranti, ne pa pred lastnim pragom.
Ampak če ljudje v mestih in daleč od žarišča problema še verjamejo besedičenju politikov, domačinov ob meji, ki dnevno srečujejo migrante, ki so jim ti vlomili v vikend, ukradli avto ali jih le prestrašili, nihče ne more prepričati, da naša policija obvladuje razmere. Tiste migrante, ki jih prestreže, seveda obvlada, tiste, ki jih ne vidi, pa pusti “v obvladovanje” policiji druge države.
Ta logika velja za policije vseh držav na tako imenovani begunski poti. Od Turčije in Grčije do Hrvaške in Slovenije. S približevanjem schengenskemu režimu se strogost nadzora stopnjuje, popolnega nadzora pa s svojimi silami ne more zagotoviti nihče. Niti vsemogočni Trump, tudi če bi mu na meji z Mehiko dovolili postaviti zid.
In tako države na begunski poti postajajo talke dvolične Evrope, ki pred petimi leti nikomur ni odrekala možnosti za boljše življenje, danes pa se obdaja z ograjami in grozi s pečatenjem odprtih meja. Avstrija že nekaj časa nadzira našo mejo, če bo to zdaj začela še Italija, bo odprta Evropa za nas samo črka na papirju. In potem bosta naši politiki ostali le dve možnosti: da naši obmejni kraji postanejo podobni krajem v Bosni, kjer mrgoli migrantov iz celega sveta, ali da še mi zapečatimo našo mejo s Hrvaško. Oboje je daleč od ideje odprte Evrope in daleč od gole človečnosti. Ampak za človečnost bi se morala Evropa truditi v krajih, od koder prihajajo migranti, ne pa pred lastnim pragom, ki ga branijo majhne države.