Nihče ne ve, kje pod zemljo je razliti kerozin

V Hrastovljah razliti kerozin ni niti po nedeljskih padavinah pritekel do rižanskega vodnega vira, toda vremenoslovci so včeraj napovedali nove padavine. Na kraju nesreče so že dvakrat opravili georadarske meritve, pa še vedno ne vedo natančno, kje pod zemljo je kerozin in kako se širi.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA
Foto: Tomaž Primožič/FPA

ISTRA > Procesi v kraškem podzemlju so zelo nepredvidljivi, utemeljujejo v agenciji za okolje (Arso), kjer koordinirajo ukrepe. Vzpodbudno je, da kljub nedavnim padavinam na kraju nesreče niso zaznali dodatnega pronicanja vode v tla, “ob pregledu jame Podračje niso našli sledov kerozina”, zaznali ga niso niti v starih hrastoveljskih vodnjakih, niti v podtalnici, niti v izviru Rižane.

Zakaj toliko nejasnosti glede širjenja kerozina?
Kraški vodonosniki so območja razpokanih karbonatnih kamnin (apnenec, dolomit), deževnica hitro pronica skozi golo površje ali tanek pokrov prsti v podzemlje in se pretaka v navpični smeri skozi gornji del podzemlja. Ta je lahko debel več sto metrov in nezasičen, razpoke in kraški kanali so le občasno zapolnjeni z vodo - zaradi njihove različne prepustnosti je različna tudi hitrost pretakanja vode in čas zadrževanja snovi, ki jih nosi voda. Spodnji del je zasičen in vseskozi zalit z vodo, pretakanje poteka po kanalih in razpokah proti izvirom, skozi katere se podzemne vode vračajo na površje. Kraško podzemlje je torej preplet različno velikih por, razpok in kraških kanalov, po najbolj prepustnih je hitrost pretakanja zelo velika, tudi več sto metrov na uro, v mreži slabo prepustnih razpok pa bistveno počasnejša, le nekaj centimetrov na uro. Podobno kot voda se širijo tudi v njej topne snovi, manj pa je znanega o prenosu v vodi netopnih snovi, kot je kerozin, zato je ocena časa zadrževanja teh snovi v podzemlju še bolj negotova. Jasno je le, da na prenos snovi skozi kraško podzemlje vplivata količina in razporeditev padavin. Ob sušnih razmerah se lahko snovi za dalj časa shranijo v mreži kraških razpok in se na izvirih pojavijo šele po bolj intenzivnih ali dalj časa trajajočih padavinah, zatem pa - v običajno manjših koncentracijah - še po naslednjih padavinah.

Nova vrtina tam, kjer domnevajo, da bi lahko bil kerozin

Z georadarskimi meritvami 20 metrov globoko pod krajem nesreče so ugotovili le, kje se nahaja tekočina v razpršenem stanju, naj bo voda, kerozin ali mešanica obojega, lahko pa bi šlo tudi za bolj homogeni del apnenca. “Vsa ta območja se nahajajo nad večjimi razpokami, zato je najverjetnejša razlaga, da gre za dele, prepojene s tekočino, ki se nadaljujejo v globlje ležeče razpoke. A tega z meritvami ni mogoče zaznati.”

Ribiči zaskrbljeni za Rižano

Na najhujše se pripravljajo tudi v Ribiški družini Koper, ki ima 50 članov in upravlja z reko Rižano. Kot pravi predsednik Miha Bertok, so zaskrbljeni za rečni živelj, odkar so izvedeli za nesrečo, saj v reki poleg zaščitenega raka primorskega koščaka in prav tako zaščitene jegulje in grbe (vrsta mrene) domujejo še druge ribe: štrkavci (vrsta klena), pisanci, kaplji in značilne postrvi. “Povezali smo se z Zavodom za ribištvo Slovenije in se odločili za preselitev določenega števila rib. To smo naredili še pred za prejšnji teden napovedanimi padavinami,” pojasnjuje Bertok. Če bo v reko zašel kerozin, bodo od pristojnih služb zahtevali natančne podatke o njegovem vplivu na vodne organizme. Terjali bodo odgovore, ali bodo ribe še užitne in ali bo kopanje v reki varno. “Kerozin bo najbrž vplival na hormone rib in njihovo razmnoževanje,” domneva. Sprašuje se tudi, kako bo krožila voda v njihovi ribogojnici v Pobegih, ko bodo zaprli dotok iz Rižane. “Da se nam voda v ribogojnici ne bo pregrevala, jo bomo morali hladiti s tehničnimi sredstvi,” meni.

Ker po zbranih podatkih o količini izlitega kerozina, vsebnosti mineralnih olj v odvzetih vzorcih onesnaženega materiala iz predora (kerozin sodi med mineralna olja) in ob upoštevanju izgub pri ravnanju z njim ocenjujejo, da se ga je v podzemlje izlilo 9000 litrov, je Geološki zavod Slovenije pregledal vse vrtine na območju med nesrečo in izvirom Rižane. Pripravil je načrt za dodatno spremljanje gladine podzemne vode in morebitnega onesnaženja, včeraj je začel načrtovati tudi novo vrtino, kjer v Hrastovljah - ob poznavanju kraškega podzemlja - pričakujejo vpliv onesnaženja. Kmalu bodo laže ugotavljali morebitno onesnaženje, nadejajo se, da bi lahko začeli tudi zajemati kerozin.

Čeprav so sprva razmišljali, da bi ga iz podzemlja odstranjevali na biološki ali kemičen način, z mikrobi, hranili in podobnim, so ugotovili, da to ni priporočljivo. “Takšnega ukrepa ni v kraškem svetu do zdaj nihče izvedel, s tem bi lahko dodatno ogrozili vire pitne vode,” pojasnjujejo na Arsu.

Bazen ob črpališču podtalnice za lovljenje onesnažene vode

Rižanski vodovod bo ob črpališču podtalnice v hrastoveljski dolini približno 100 metrov niže od kraja nesreče v prihodnjem mesecu ali dveh zgradil bazen in v njem lovil morebitno onesnaženo vodo ter jo dodatno prečistil. To bo obsežnejši in dolgoročen ukrep, potrjujejo v podjetju.

Včeraj so vodo iz izvira v Bobrih in s črpališča podtalnice vzorčili že štirikrat, ob 6., 12., 18. in 24. uri, enkrat več kot doslej. “V obeh vzorcih, odvzetih opoldne, so mineralna olja pod mejo zaznavnosti,” nam je sporočila Sara Milenkovski, v Rižanskem vodovodu vodja službe za zdravstveni nadzor in predstavnica za odnose z javnostmi.

Vodo vzorčijo tako, da napolnijo posebno steklenico, predpisano za analiziranje mineralnih olj, in jo v hladilni torbi odnesejo v koprski Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter približno v eni uri dobijo rezultate. Ob izviru in črpališču napolnijo še stekleno posodo, predpisano za organoleptično preskušanje, ter ugotavljajo morebitni vonj po kerozinu. Pozorni so tudi, da ne bi na gladini vode opazili oljnega madeža, bodisi na vzorcu bodisi na izviru. To izvajajo njihovi diplomirani sanitarni inženirji in drugi uslužbenci.


Najbolj brano