Pred napovedanim dežjem v predoru polagajo membrano

Ob železniški nesreči v Dolu pri Hrastovljah je v tla steklo 10.700 litrov kerozina, so izmerili na Slovenskih železnicah (SŽ). Po neuradnih ocenah naj bi ga bilo v zemljini, ki so jo izkopali in odpeljali s kraja nesreče, približno tisoč litrov. V Istri se bojijo konca tedna, ko bi lahko močnejše deževje preostali kerozin, ki je poniknil v tla, odneslo do zajetja pitne vode.

S prizorišča iztirjenja vagonov so odvažali s kerozinom prepojeno 
kamenje. Foto: Danijel Cek
S prizorišča iztirjenja vagonov so odvažali s kerozinom prepojeno kamenje. Foto: Danijel Cek

LJUBLJANA > Delavci Slovenskih železnic so v predoru, kjer se je pred dobrim tednom iztiril vlak s kerozinom, včeraj polagali zaščitno membrano. Ta bi ob deževju preprečila pronicanje vode s sten na tla in posledično izpiranje kerozina v tleh v podtalnico.

Dodatni vodni vir iščejo skoraj štiri desetletja
Vode v Istri primanjkuje že več kot 35 let, in to poleti, ko poraba najbolj naraste - z 250 na 460 litrov na sekundo, saj se število porabnikov poveča za vsaj 30.000, na najmanj 120.000 torej.
V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so prevrtali vso južno Primorsko in ugotovili, da zadostnega vodnega vira na tem območju ni. Istra je bila še najbliže dodatnemu vodnemu viru pred dvanajstimi ali trinajstimi leti, ko so javno razgrnili državni lokacijski načrt za projekt Padež. Z njim bi pitno vodo dobivali iz akumulacije v zaledju Krasa. Namesto da bi projekt začeli uresničevati in pred devetimi leti zagnali poskusno obratovanje, so ga ustavili. Njegovo zadnjo različico - zajeli bi zgolj potok Padež, vodo iz bližnje Suhorke bi prečrpavali - so ovrednotili na manj kot 50 milijonov evrov. Toliko bi stal tudi kasnejši projekt skupne vodooskrbe Krasa in Istre, ki ga je v imenu devetih kraških in istrskih občin ter Ilirske Bistrice vodila Sežana, a je tudi ta padel v vodo. Izpeljati bi ga morali do leta 2015, vendar so zamujali in do leta 2013 ne bi dobili evropskega kohezijskega denarja. Vmes je deveterico zapustila koprska občina.
Letos naj bi začeli graditi povezovalni vodovod med Bistrico in Rodikom, končali naj bi ga v dveh do treh letih. Pri 12,8 milijona evrov vrednem projektu sodelujejo ilirskobistriška, divaška in hrpeljsko-kozinska občina, ki pa bodo s tem zadostile zgolj lastnim potrebam po vodi. MC

Obok, ki bi preprečil iztekanje vode

S tem hitrim ukrepom želijo prehiteti slabo vreme, napovedano za konec tedna, nato pa nameravajo namestiti dolgoročnejšo rešitev za odvajanje vode iz predora, je včeraj pojasnil generalni direktor SŽ Dušan Mes. Narediti nameravajo obok, ki bi dolgoročno preprečil iztekanje vode iz sten na tla. “Problem je, da je med skalo in vlakom, ki vozi, samo nekaj centimeter razlike,” o izzivu, ki so si ga zadali, pravi Mes. Ta obok naj bi postavili v roku naslednjih treh tednov, hkrati s položitvijo novih tirov. Takrat bodo progo zaprli za 48 ur.

10.700

litrov kerozina je steklo iz cisterne v tla

Izkopano zemljino, onesnaženo s kerozinom, je prevzelo podjetje Saubermacher in jo odpeljalo v Lenart. Tam bodo v naslednjih dneh izmerili, koliko kerozina je v njej in preračunali, koliko ga je izhlapelo. Dokler še ni teh uradnih podatkov, lahko Mes poda le oceno, da so skupaj z zemljo odstranili kakih tisoč litrov od skupno 10.700 litrov kerozina, kolikor ga je izteklo iz cisterne.

Čakajo strokovno oceno, ali je mogoče iz tal načrpati še kaj

Morebitne nadaljnje ukrepe vrtanja in črpanja kerozina iz globin bodo na SŽ izpeljali v dogovoru z Geološkim zavodom in ob potrditvi Agencije za okolje (Arso). Geološki zavod bo pregledal hidrološko-geološki profil in strokovno ocenil, ali je iz tal mogoče dodatno izčrpati kakršno koli snov, čisti kerozin ali njegovo mešanico z vodo. “Nekaj dni bo še trajalo, da se strokovno potrdil, ali je v povezavi s tem možno narediti še kaj,” to oceno napoveduje Mes.

Predstavniki ministrstva za okolje in župani istrskih občin naj bi se prihodnji teden pogovarjali o tem, kateri dodatni vodni vir bi bil za Istro najbolj primeren.

Z Mestne občine Koper pa je že včeraj prišlo poročilo o rezultatih georadarskih meritev, ki jih je opravila Družba za razvoj tehnologij X4DATA. Detektorji so v neposredni bližini izlitja zaznali “določene količine kerozina, ki so v tankih horizontalnih slojih.” Po teh meritvah naj bi bila tla s kerozinom najbolj prepojena v globini 20 do 30 metrov, medtem ko je v temeljnih tleh železniške proge prisotnost kerozina zanemarljiva.

Geološki zavod je edini pristojen za strokovno oceno stanja, ob robu vseh meritev, ki so bile opravljene doslej, pravi Mes. Na SŽ se bodo držali ukrepov, ki jih bo kot primerne ocenil Geološki zavod in potrdil Arso. Vrtanje “na pamet” bi lahko povzročilo več škode kot koristi; ob nestrokovno izvedenih ukrepih bi lahko ujeta tekočina začela odtekati, lahko bi prišlo do eksplozije ali do kakšnih drugih težkih posledic, opozarja Mes.

Skupna seja istrskih občinskih svetov

V petek popoldne bo v dvorani Sv. Frančiška v Kopru skupna izredna seja občinskih svetov občin Piran, Izola, Koper in Ankaran. Točka dnevnega reda bo Izlitje kerozina na vodovarstvenem območju reke Rižane - sanacija, aktivnosti in predvideni ukrepi za nemoteno zagotavljanje pitne vode na območju Slovenske Istre.

Začeli so se pogovori o novem vodnem viru

Da jih ta hip najbolj skrbi deževje, napovedano za konec tedna, so včeraj povedali tudi minister za okolje Simon Zajc in župani istrskih občin. Pristojni na terenu še preverjajo, kje bi lahko dodatno ulovili kerozin, preden bi ta prišel do zajetja pitne vode. Monitoring izvajajo tudi na vodnjakih pred zajetjem, da bi kerozin, če se pojavi, počrpali že tam, je povedal Zajc.

Sicer pa so se minister in župani dogovorili za boljši način medsebojne komunikacije. V skupino, ki na ministrstvu sprejema ukrepe za zmanjšanje možnosti pronicanja kerozina do vodnega vira, bodo vključili tudi predstavnike in strokovnjake iz občin, tako da bodo lokalne skupnosti seznanjene z načrti države, na ministrstvu pa bodo pravočasno obravnavali predloge lokalnih okolij.

Župani štirih istrskih občin so z ministrom ponovno zagnali pogovore o določitvi novega vodnega vira, vendar ne Zajc ne koprski župan Aleš Bržan še nista želela razkriti, katere možnosti bi bile najbolj primerne. “Istrski župani imamo dva predloga za dodatni vodni vir, vendar pa določitev tega vira ni naša naloga. V ustavo Republike Slovenija smo zapisali, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država. Ministrstvo je torej tisto, ki mora predloge preučiti, pripraviti finančno konstrukcijo in sprejeti odločitev,” je dejal Bržan.

Po napovedih Zajca se bodo predstavniki ministrstva z župani znova srečali prihodnji teden, da bi se dogovorili o najprimernejšem novem viru, njegovem financiranju in časovnici.


Najbolj brano