Tokrat bi poglobili izolski mandrač

Izolska občina in Komunala si ob mandraču in ribiškem pomolu želita nadaljevati tam, kjer sta končali decembra 2010. Takrat sta končali prvi del obnove ribiške infrastrukture in se z njo osredotočili na ribiški pomol, zdaj bi se lotili drugega dela in uredili mandrač. Tudi tokrat sta odvisni od evropskih finančnih virov.

Ribiški pomol so obnovili, makadamsko pot ob njem še ne.  Foto: Zdravko Primožič/FPA
Ribiški pomol so obnovili, makadamsko pot ob njem še ne.  Foto: Zdravko Primožič/FPA

IZOLA > Doslej so za 2,9 milijona evrov (dva milijona so dobili od evropskega sklada za ribištvo) obnovili ribiški pomol in ob njem uredili dodatne priveze za plovila ribičev ter priveze oskrbeli z vodo in elektriko. Poskrbeli so tudi za pretovor rib in njihovo prvo prodajo, namestili tehtnico, ledomat in zabojnike za shranjevanje opreme.

Zdaj bi obnovili oba pomola ob mandraču ter poglobili mandrač in vhodni koridor, pri čemer se zavedajo, da bo težava, kam bodo odložili izkopan slani mulj, saj v Istri z izjemo Srmina ni ustreznih deponij. Obenem bi obnovili makadamsko pot ob ribiškem pomolu, da je tramontana, valovanja in neurja ne bi več izpirala. Da bi ribičem omogočili lažji dostop do bark, pa bi jim ob ribiškem pomolu postavili plavajoče pontone, ki bi jim olajšali tudi privezovanje plovil. Končali bi z urejanjem tamkajšnjega hidrantnega omrežja za večjo protipožarno varnost, vzpostavili video nadzor na tem območju in vkopali modri otok za odpadke, ki je na začetku ribiškega pomola.

Privezi zasedeni, novih še ne bo

V mandraču je približno 30 privezov, komunalnih in ribiških. Komunala pa skupaj upravlja s 635 privezi, od katerih je 563 komunalnih, 35 ribiških, 28 za določen čas in devet gospodarskih. Ker je akvatorij zapolnjen in je tistih, ki čakajo na komunalni privez in so do njega upravičeni, 200 do 300, je ključno vprašanje, kdaj bo podjetje Marinvest zgradilo pomol B. Marinvest in Porting oziroma izolsko marino pa zdaj prodajajo.

Direktor Komunale Denis Bele ocenjuje, da bi vse to stalo od 1,5 do dva milijona evrov. Uresničitev je odvisna od tega, ali bodo uspešni s prijavo na razpis, ki ga za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo pripravljajo na ministrstvu za kmetijstvo, in ali bodo obnovo podprli izolski ribiči. “Bilo bi škoda, da v Izoli ne bi nadaljevali z urejanjem ribiške infrastrukture,” meni Bele. Sandi Radolovič v imenu ribičev pa: “Nadaljevanje obnove se nam zdi pomembno, vendar imamo še veliko nerešenih zadev iz prvega obdobja. Obljubili so nam pontone, ki jih še zdaj ni. In ker so se nam z obnovo cene za privez več kot podvojile, veliko ribičev privezov ne plačuje.”

Pred prijavo na razpis morajo dobiti gradbeno dovoljenje. Po optimističnem scenariju bi se lahko prijavili septembra, saj v kabinetu župana Danila Markočiča pravijo, da gradbeno dovoljenje pričakujejo do konca avgusta. Razpis pa bo odprt, dokler ministrstvo ne bo razdelilo predvidenega denarja.


Najbolj brano