V predoru bodo črpali vodo, da ne pride v tla

Voda iz zajetja Rižane je še brez sledi kerozina, kažejo rezultati zadnjih monitoringov. Tako Rižanski vodovod kot tudi agencija za okolje (Arso) jemljeta vzorce na vsakih osem ur. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je nevarnost mimo. Izkušnje kažejo, da bo največja previdnost potrebna še dolgo.

KOPER > Leta 1994, ko se je pri Obrovu prevrnila cisterna s plinskim oljem in ga je v tla izteklo približno 15 kubičnih metrov, je šele prvi dež po skoraj treh tednih prinesel onesnaženje do vodnega vira, je spomnila Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU. Tudi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj zadnje dni ponavlja, da se zanje katastrofa še ni začela.

Arso je sicer že v petek začel preventivni izredni monitoring podzemne vode v zaledju izvira Rižane in v zasebnih vodnjakih. Za zdaj onesnaženje ni doseglo nobenega od vodnjakov.

Skupaj s Slovenskimi železnicami (SŽ) pa Arso pripravlja še dodaten ukrep za čas, ko bo začelo deževati. “Treba bo najti rešitev, kako ujeti vodo, da bo čim manj pronicala v tla,” pravi generalni direktor SŽ Dušan Mes. Med tiri bo treba zvrtati vrtine in izčrpati vodo ter s tem v največji možni meri poskrbeti, da nebi pronicala globlje in kerozin zanesla do vodnega vira.

Če se to onesnaženje podtalnice zgodi, bo treba zajem iz rižanskega izvira ustaviti in se zanašati le na kupljeno vodo s Krasa in iz hrvaške Istre, kar skoraj zagotovo pomeni, da bodo redukcije vode, in sicer po nekaj ur na dan na posameznih območjih. V Rižanskem vodovodu zato prosijo občane, da že zdaj varčujejo z vodo.

“Drugi vodni vir pomembnejši kot drugi tir”

Arso je v soboto okoli poldneva po štirih dneh od iztirjenja cistern s kerozinom dovolil odprtje proge, potem ko so Slovenske železnice v ponovnem kopanju sanacijo mesta nesreče opravile bolj temeljito kot prvič. Mes je povedal, da so iz predora odpeljali še približno 160 kubičnih metrov materiala. Na katere deponije bodo odpeljali izkopano zemljino, se bodo dogovorili z Arsom. Zdaj na mestu nesreče stalno preverjajo, ali je proga dovolj utrjena.

Tudi koprski župan Aleš Bržan, ki ga je v petek razjezilo, da so SŽ izkopale le površinske plasti in hotele odpreti progo brez temeljite sanacije, je bil po opravljenem delu bolj zadovoljen. Upa, da bodo izpeljali tudi vse potrebne ukrepe, ki so predvideni v prihodnje, in da na koncu ne bo prišla niti kapljica kerozina do vodnega vira.

A to je veliko vprašanje in jutri se bodo zaradi ogrožene pitne vode sestali istrski župani. Gotovo bodo znova izpostavili nujnost dodatnega vodnega vira za Istro.

Vlaki počasnejši tudi zaradi požarne ogroženosti

Zaradi zaprte proge so tovornjaki ta vikend izjemoma lahko vozili v pristanišče in iz njega, a to ni povzročilo dodatne gneče na cesti, saj je ukrep služil le za dostavo nujnega blaga, velika večina strank je raje počakala na odprtje proge. V Luki ne pričakujejo, da bi štiridnevna zapora proge na dolgi rok vplivala na njihovo poslovanje, nenazadnje se podobni izredni dogodki dogajajo tudi v drugih pristaniščih.

Slovenske železnice pa bodo po prvih ocenah imele od 1,5 do dva milijona evrov škode, je povedal Mes. V teh dneh bo na progi po 100 vlakov vsak dan. Skozi predor lahko vozijo le 20 kilometrov na uro. Počasneje sicer potujejo po vsej progi tudi zaradi razglašene povečane požarne ogroženosti.

---