Zadnji let ankaranskega Galeba

Kot vse kaže, je dokončno konec ene od najbolj čudnih slovenskih nogometnih zgodb. NK Ankaran-Hrvatini se ni prijavil v tretjeligaško tekmovanje, kar pomeni lahko le dvoje: ali bo srečo poskušal v EPNL ali pa je klecnil pod težo dolgov.

NK Ankaran, bivši NK Galeb,  je po 53 letih morda zabil svoj zadnji zadetek. Foto: Jure Batagelj
NK Ankaran, bivši NK Galeb, je po 53 letih morda zabil svoj zadnji zadetek. Foto: Jure Batagelj

KOPER > Če bi se zgodil prvi primer, bi prisostvovali še eni nenavadni zgodbi kluba, saj bi v primorski ligi igrala dva kluba z istim imenom - prvak EPNL je namreč Nogometna šola (NŠ) Ankaran, ki je nastal ob selitvi NK Ankaran (izvorno ime kluba je sicer NK Galeb) v Koper. NŠ Ankaran se je kvalifikacijam za tretjo ligo odpovedal.

“Naša vizija je, da bi vzgajali mlade igralce, ki ne pridejo v prvo koprsko moštvo. Pri nas bi se v drugi ligi kalili s pomočjo izkušenih igralcev. Igralcev pri nas ne izbiramo samo po nogometni plati, ampak tudi po značajski, osebnostni,” je pred sedmimi leti v štafeti Primorskih novic povedal predsednik kluba Sebastjan Dvojmoč, ki je kot direktor ali predsednik s klubom upravljal zadnje desetletje. V zadnjem letu smo ga nekajkrat prosili, da pove svojo plat zapletenega in nenavadnega dogajanja s klubom, ki ima zadnji uradno prijavljen sedež v Postojni, a se to ni zgodilo.

NK Ankaran je v dveh letih domače tekme igral v Kopru, Dravogradu, Ajdovščini, Novi Gorici in Postojni.

NK Ankaran se je s Svete Katarine v Koper preselil v začetku leta 2017. V teh dveh letih in pol se je zanje svet vrtel zelo hitro, a dejansko brez prave možnosti za preživetje. V naslednjih vrsticah bomo na kratko obnovili poudarke njihove zgodbe.

Januar 2017

Objekti na Sv. Katarini (z izjemo igrišča) so bili problematični, saj je območje nogometnega stadiona v prostorskih načrtih del suhega doka Luke Koper, zato tam niso možna nobena dela, dokler ne bo spremenjen prostorski načrt. Nogometna zveza zato NK Ankaran ni več nameravala podaljšati začasne infrastrukturne licence. Krivdo za selitev je klub valil na občino Ankaran, čeprav je imela ta glede prostorskega načrta zvezane roke.

Dolžni tudi Dravogradu in Postojni

Pred časom smo upravljalce športnih objektov v Dravogradu in Postojni spraševali, če jim je NK Ankaran poravnal vse obveznosti. V Dravogradu so nam odgovorili, da so dolžni še za zadnjo tekmo, odigrano 10. marca 2018 proti Mariboru, iz Postojne, kjer je bil vrh športne zveze naklonjen nogometnemu združevanju, pa so nas odpravili le s stavkom, da s klubom še urejajo zadeve. NK Ankaran ima sicer že več mesecev blokiran račun z - po naših podatkih - ducatom izvršb.

Ankaranska pot v Koper je sovpadala s težavami FC Koper (FCK, prisilna poravnava, licenciranje). Zato je FCK v Ankaranu videl rezervni scenarij, podoben tistemu s SC Bonifika, ki je bila ustanovljena kot rezerva v primeru stečaja Kopra. Prilezla je do praga prve lige, potem pa oblastnikom ni bila več potrebna. Tudi Ankaran je postal rezerva, dobil je nekatere igralce FCK in Marjetico kot pokrovitelja.

Oranžni so na koncu zasedli tretje mesto v drugi SNL, FCK pa je izgubil tekmovalno licenco. Ker drugouvrščenega Doba kvalifikacije niso zanimale, bi jih moral odigrati Ankaran, a mu to sploh ni bilo treba, ker so Koper “vrgli” v primorsko ligo. In tako je Ankaran napredoval v prvo SNL, kjer bi bil neke vrste klon koprskega kluba, ki bi prispeval športnega direktorja in trenerja. A želje z Verdijeve ulice so kmalu segle do popolnega obvladovanja kluba in ker so jim rekli “ne!”, je bil Ankaran v hipu brezdomec. Še več - dolga roka Borisa Popoviča je segla do Sežane in Ajdovščine, kjer tudi niso smeli biti gostitelji. Najbližji možen kraj igranja domačih tekem v prvi SNL je bil Dravograd. V vsej Sloveniji je sicer le 13 stadionov, primernih za igranje prvoligaških tekem.

Prvoligaška sezona 2017/18

Ankaran je tako bil formalno doma v Kopru, tekme je igral v Dravogradu, treniral pa v Krvavem Potoku ali v Piranu. Sprva je bil klubski športni direktor Ismet Dizdarević, a ga po nekaj tednih ni bilo več zraven. Zatem so večjo vlogo dobili igralci, ki so igrali v drugi ligi. Dodaten rez je bil narejen po visokem porazu v Domžalah 0:6. Izginil je sila povprečni vratar Grk Panagiotis Papadopulos, ki naj bi bil iz kroga nikoli imenovanega potencialnega srbsko-grškega vlagatelja, a je na koncu prav on pospešil ankaranski konec. Fifa je maja letos po njegovi pritožbi zaradi neplačila Ankaran kaznovala z odvzemom točk in ga s tem potisnila na zadnje mesto druge SNL, kar pomeni izpad v tretjo ligo. Pred drugim delom prvoligaške sezone je s klubom sodeloval “grobar” puljske Istre Sead Karaselimović, ki je kmalu končal v Olimpiji - ne za dolgo. Ankaran je v prvi ligi vztrajal do konca. Osvojil je 26 točk, dve manj od predzadnjega Triglava.

Junij 2018/maj 2019

“Po dolgoletnem sodelovanju med kluboma v mlajših in mladinskih selekcijah je s potrditvijo na skupščinah obeh klubov prišlo do pripojitve NK Postojna k NK Ankaran. Izbrali so vodstvo in nov upravni odbor,” je julija lani združitev pojasnil predsednik NK Ankaran-Postojna Dvojmoč. Drugoligaš je jeseni domače tekme igral v Postojni, ki je obenem nastopala v primorski ligi. Postojna je v doto prispevala mlajše nogometne selekcije, igrišče in dotacije za mladinski pogon, postojnska javnost pa se je na združevanje, tudi sodeč po zelo skromnem obisku tekem (uradno 730 gledalcev na osmih tekmah), odzvala s precej dvomi. Novo sezono so začeli kot pretežno agencijski klub, v začetku jeseni pa je znova počilo. Sodelovanje s klubom je prekinil nemški menedžer Dieter Langhaus mlajši, ki je z oranžnimi začel sodelovati še proti koncu sezone v prvi ligi in je tudi poskrbel za finančno injekcijo. Odhod agencije RX Alpha AG iz Mellingena je bil začetek konca. Jeseni je Ankaran osvojil 20 točk, število igralcev na razpolago je proti koncu jesenskega dela kopnelo, tako kot v zaključku spomladanskega dela sezone, ki so ga odigrali v Kopru. Spomladi so še nekako zakrpali ekipo in na igrišču osvojili pet točk, tri so jim zaradi kazni odvzeli. Rezervnega scenarija pa za klub ni bilo več.


Najbolj brano