Kleše, vliva, prepleta ...

Poletna muzejska noč je v soboto odprla tudi vrata Mestne galerije Piran. Tam so še do torka, dneva državnosti, na ogled skulpture, ki jih je v več desetletjih ustvarila Gail C. Morris.

Gail C. Morris že debela tri desetletja  obdeluje istrski kamen.  Foto: osebni arhiv
Gail C. Morris že debela tri desetletja obdeluje istrski kamen.  Foto: osebni arhiv

IZOLA > Razstava umetniških del Gail C. Morris Revisited v galeriji na Tartinijevem trgu in spremni katalog omogočata “prvi celovit vpogled v njeno nekajdesetletno kiparsko delovanje”, kažeta nam “ustvarjalko s tradicionalnim profilom v najboljšem pomenu te besede, saj pri svojem delu obnavlja vero v umetnost, narejeno z rokami, in s tem ohranja živo tisto idealno vez, ki je v preteklosti povezovala umetnost z mojstrstvom izdelave, obrtjo”, v spremnem zapisu poudarja Majda Božeglav Japelj, ob Tatjani Sirk kustosinja razstave Obalnih galerij Piran.

Usodni obisk očarljivo svetle Istre

Gail C. Morris, leta 1958 rojena v Bangorju v Walesu, je v letih 1976-1979 študirala na Wimbeldon School of Art, zatem pa na St. Martin's School of Art v Londonu, kjer je nanjo močno vplival Anthony Caro - z abstraktno plastiko, razrešeno vseh simboličnih oznak, je mlade usmerjala v “izbiro drugačnih materialov in možnost njihove plastične gradnje v prostoru”, pojasnjuje Majda Božeglav Japelj. Na umetnico so vplivali še drugi mojstri. Po ogledu železnih skulptur Julia Gonzalesa v New Yorku je segla po kovini, ključna na njeni poti pa je bila udeležba na Poletni kiparski šoli Kornarija v Marušićih pri Bujah leta 1983. “V osemdesetih letih je ta edinstvena in vrsto let trajajoča pobuda, ki je imela nastavke v takrat že utečenem simpozijskem dogajanju v Sloveniji (Forma viva), omogočala mladim kiparjem spoznavanje in obdelavo tradicionalnega gradiva, kamna. Postopki obdelave tega klasičnega materiala pogosto niso bili vključeni v programe takratnih umetniških šol,” opozarja kustosinja.

V Istro se je Gail C. Morris vračala in vračala - leta 1986 pa ostala. “V tej pokrajini me je najbolj očarala svetloba,” je povedala za naš časopis. Na mednarodnih kiparskih simpozijih, od Portoroža do Čila, je začela obvladovati tudi večje dimenzije. Ta proces pa so v manjših formatih prekinjali “poskusi radikalizacije forme, kjer je imela ključno vlogo svetloba”, medtem ko je v začetku novega tisočletja pozornost usmerila “na prehod s površine v notranjost bloka”, ugotavlja Majda Božeglav Japelj.

Duhovite bodice

Z vstavljanjem kovinskih delov je umetnica duhovito povezala tudi kiparstvo in jezik - skulpturi Jezik 1 in Jezik 2 sta spomin na težave pri osvajanju novega jezika, v katerem sta ji podobno zvenela jezik in ježek.

V seriji Dust / Prah (2016) se “odvija skorajda virtuozen spoj kamnitih oblik in kovinskih delov”, dinamičen preplet “biomorfnih organizmov, delno živalskih delno rastlinskih, se z lahkoto odpira vsebinam nadrealnega in mitološkega, ali pa kliče po soočenju s stvarnostjo”, med drugim še pojasnjuje kustosinja. In opozarja, da ima letošnja Adrenalinska odvisnost, ustvarjena posebej za piransko razstavo, tudi ekološki naboj - sestavljena je iz gumijastih cevi in odpadnega stekla, recikliranega s stapljanjem in vlivanjem.

Kaj pa piranska razstava Revisited pomeni umetnici? “Sprva nisem hotela, da bi bila retrospektivna,” nam je včeraj zaupala iz domačega Momjana. “A na koncu se je dobro izšlo, k čemur je ključno pripomogla krasna, prostorna galerija. Tudi svetloba je tam odlična.”


Najbolj brano