Dejan Vinčić je v Radomu kapetan

Prvi organizator igre slovenske odbojkarske reprezentance Dejan Vinčić se te dni med delovniki poti na pripravah v Kranjski Gori, med vikendi pa preživlja dragocene trenutke z družino, ki ga med sezono ne vidi pogosto. Letos je s poljskim Radomom, v katerem je postal kapetan, osvojil peto mesto.

Novogoriški odbojkar Dejan Vinčič, prvi organizator igre slovenske 
reprezentance Foto: Igor Mušič
Novogoriški odbojkar Dejan Vinčič, prvi organizator igre slovenske reprezentance Foto: Igor Mušič

Z Dejanom Vinčićem smo se pogovarjali med nedavnim novogoriškim obiskom promocijske skupine evropskega prvenstva, ki bo septembra v Ljubljani. Dejan je najmlajšim prvenstvo in odbojkarske veščine predstavljal na Osnovni šoli Frana Erjavca, ki jo obiskujeta starejša izmed njegovih treh otrok.

S kakšno klubsko popotnico ste začeli priprave z reprezentanco?

Svetovni popotnik

Danes 32-letni Dejan Vinčić, ki si je družino s tremi otroki ustvaril v Novi Gorici, je odbojkarsko pot začel v Šoštanju. Dva metra visoki organizator igre se je kot profesionalni odbojkar izoblikoval v Salonitu Anhovo v Kanalu, igralec evropskega formata pa je postal v ljubljanskem ACH Volleyju. Nato je uspešno igral v tujini: v Franciji za Narbonne in Beauvais, v Turčiji za Milli Piyango in Halkbank Ankara, v Rusiji za Jenisej Krasnojarsk in na Poljskem za Belchatow ter zadnji dve sezoni za Czarni Radom. Reprezentant je že štirinajsto sezono. Vrhunci tega dela njegove kariere (zbral je 152 nastopov) so srebro na EP 2015, zmaga v drugi skupini svetovne lige dve leti kasneje in igranje v lanski generaciji, ki je prvič nastopala na svetovnem prvenstvu.

“Za mano je fantastična sezona s poljskim Radomom. Po prvem delu smo bili celo drugi. V nadaljevanju so nas nekoliko zdesetkale poškodbe, a smo se vendarle prebili v končnico in prvenstvo sklenili na petem mestu, s čimer smo si priborili igranje v evropskem pokalu challenge. Za ta mladi klub je bila to najuspešnejša sezona doslej, zame pa tudi, saj sem prvič v tujem klubu postal kapetan.”

Kaj si obetate od prihodnje klubske sezone?

“Veliko. Začetka se že veselim, saj sem podpisal pogodbo z ekipo Czarni Radom še za naslednjo sezono. Klub se krepi, te dni pa s polno paro teče gradnja nove večje športne dvorane, v katero se bomo skoraj gotovo preselili že pred začetkom novega državnega prvenstva. To bo ogromna pridobitev za klub in naše navijače. Sedanja dvorana s 3000 sedeži je vedno razprodana. Kadar prihajajo veliki klubi, ostane brez vstopnic pred dvorano še skoraj toliko ljudi, kot jih je v njej. Nova arena s 7000 sedeži bo to zagato odpravila. Obeta se nam izredna navijaška kulisa, kakršna je redka celo v Italiji. ”

Kako je biti slovenski odbojkar na Poljskem?

“Če si pravi športnik in spoštljiv do kulture in jezika domačinov, je Poljska res odlična država za razvoj in življenje vrhunskega odbojkarja. Od začetka sem se enako trudil na igrišču in ob njem - tudi z učenjem poljskega jezika, ki ga sedaj že tekoče govorim. Z ravnijo igre in z osvojenim jezikom sem si pridobil zaupanje pri Poljakih, kar ni preprosto, ker gra za velik ponosen narod v deželi aktualnih svetovnih prvakov. Ko si na Poljskem enkrat na takšni ravni, te razmere naredijo za šampiona, še posebej v Radomu, kjer je odbojka prvi šport v mestu. Imamo izredno zveste navijače. V mestu nas igralce domačini prepoznavajo in se je treba kar pogosto ustaviti za fotografiranje in delitev podpisov. “

Kako ste se sicer znašli v Radomu?

“Dobro. Mesto je prijetno - ravno prav veliko, približno kot Ljubljana. Vse je pri roki - ne le športni objekti, temveč tudi zgodovinsko mestno jedro, restavracije, trgovine, parki in ne nazadnje letališče 80 kilometrov oddaljene Varšave, ki ima redne dnevne neposredne povezave z Ljubljano. To mi ogromno pomeni, ker med naporno sezono le redko lahko grem v Slovenijo, zato pa me ob koncih tedna in v času, ko ni šolskega pouka, družina s kratkimi poleti brez težav obiskuje.”

Poljska izkušnja vam bo verjetno prav prišla na bližajočih se olimpijskih kvalifikacijah ...

“Gotovo. Gdansk areno, ki je enako velika kot Stožice, odlično poznam, vzdušje na velikih tekmah na Poljskem pa tudi. Gotovo bodo vse tekme domače reprezentance v hipu razprodane, tuji odbojkarji pa bomo doživljali pravi pekel. Olimpijske kvalifikacije so zame glavno dejanje pred septembrskim evropskim prvenstvom. Olimpijske igre so edino, kar moji generaciji še manjka. Če bomo uspeli priti pravočasno v vrhunsko formo, nismo brez možnosti. Lahko igramo sproščeno. Ne bomo med tistimi, ki skozi turnir v Gdansku morajo priti na olimpijske igre. To breme bodo nosili Poljaki in Francozi. Mi in Tunizijci bomo napadali iz ozadja. Skupina je težka in nihče ne bo imel lahke tekme.”


Najbolj brano