Diamantni maturanti

Če bi si za primerjavo izposodili obletnico poroke, bi prva generacija srednje ekonomske šole v Kopru pred dnevi obeležila diamantno maturo. Čeprav so jo, potem ko so pred 60 leti prejeli maturitetna spričevala, sošolci in sošolke ubrali vsak v svojo smer - kar polovica se jih je odločila za študij -, že vsa leta ohranjajo stike in se redno srečujejo na obletnicah. Letošnjo so posvetili spominu na ustanovitelja šole Vladimirja Lenardiča - Vojka.

Srednja ekonomska šola v Kopru je bila ustanovljena kmalu po priključitvi cone B Jugoslaviji. Prva generacija je začela šolanje leta 1955. “V prvem letniku nas je bilo vpisanih 44 dijakov, zbrani smo bili z vseh koncev Primorske, od Goriških brd, Idrije, Gorice, Vipavske doline do Istre in tržaškega Krasa. Nekateri so vmes šolanje opustili, redno nas je po štirih letih maturiralo 28, nekateri od tistih, ki so z nami takrat sedli v šolske klopi, pa so se z maturo mučili tudi kasneje,” nam je ob kavi v kavarni na koprskem Titovem trgu, kjer se je sredi prejšnjega tedna dobil s svojimi nekdanjimi sošolci, pripovedoval Elizej Prinčič, oljkar iz Brd.

Uspešna generacija

Prav njemu so nekdanji sošolci (živih jih je še 24) letos zaupali štafetno palico za organizacijo srečanja ob 60. obletnici mature. “Štafetno palico si predajamo po starosti. V našem razredu smo bili namreč dijaki od letnika 1938 pa vse do 1941. Letos je pač na vrsti letnik 1939,” se je namuznil Prinčič, ki je prav včeraj praznoval 80. rojstni dan.

Prvi maturanti koprske srednje ekonomske šole, danes upokojenci, se že ves čas redno dobivajo, v zadnjem obdobju pa se srečujejo bolj pogosto - enkrat na leto. “Moram reči, da gre za uspešno generacijo, polovica nas je šla naprej študirat, kar za tiste čase ni bilo kar samoumevno,” je poudaril Prinčič. V njihovih vrstah sta, denimo, dva nekdanja župana, Zorko Debeljak (Nova Gorica) in Dino Pucer, pa Dino Kodarin, nekdanji predsednik Skupnosti obalnih občin, Emil Bandelj, predsednik Združenja pomorskih agencij, pa Odinea Zupin, solo pevka v tržaški operi in še bi lahko naštevali. “Žal je že nekaj sošolcev pokojnih, med njimi tudi Rudi Dujc, ki je bil dolgoletni direktor Luke Koper,” je povedal Elizej Prinčič, ki je bil dolga leta predstojnik Zavoda za šolstvo za severno Primorsko, pomagal je pri ustanovitvi slovenske šole v Špetru v Benečiji, kar 13 let je bil ravnatelj Ekonomske šole v Novi Gorici, pred upokojitvijo pa tudi ravnatelj Dijaškega doma v Novi Gorici.

Spomin na Vladimirja Lenardiča - Vojka

Dobro razpoloženi jubilejni maturanti so se počasi odpravili proti stavbi srednje ekonomsko-poslovne šole na Martinčevem trgu. Na srečanje so povabili tudi svojo nekdanjo profesorico statistike (v zadnjem letniku) Tatjano Kosovel, ki so se ji prav ti dijaki za vselej vtisnili v spomin, saj so bili njeni prvi.

Letošnje srečanje pa ni bilo navadno. “Posvetili smo ga spominu na ustanovitelja šole in ravnatelja Vladimirja Lenardiča, s partizanskim imenom Vojko. Žal je o njem zelo malo znanega, tudi ekonomska šola v Kopru ga ob svojem jubileju ni niti omenila, kar je škoda,” nam je med potjo razlagal Prinčič in nanizal nekaj podatkov: v partizanih je bil Lenardič član igralske zasedbe 9. korpusa, bil je težko ranjen, skupaj z Milojko Štrukelj, slovensko aktivistko med NOB. Po vojni je bil najprej ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru, leta 1955 pa je ustanovil srednjo ekonomsko šolo. “Ko smo prišli v tretji letnik, so ga odstavili, ker se je zameril nekim visokim političnim funkcionarjem v Kopru. Šel je v Ljubljano, najprej na Cankarjevo založbo, nato pa na Zavod za šolstvo, kjer je delal vse do svoje prezgodnje smrti leta 1973,” je pripovedoval Prinčič. “Spominjam se, kako mi je nekoč rekel: 'V socializmu ni vse tako lepo, kot vas učimo, so tudi grde stvari.' Bil je zelo kritičen do oblasti, zaradi česar je tudi moral oditi iz Kopra,” je sklenil.

V čitalnici koprske srednje ekonomsko-poslovne šole so jubilejnim maturantom pripravili prisrčen sprejem, druženje pa so z obljubo, da se prihodnje leto zopet srečajo, zaključili s kosilom v Kopru.

---