Marsičesa ne razume, pa vendar izve vse

Zadnjo uprizoritev Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica v tej sezoni, “avtistično detektivko” Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa, bodo na malem odru ponovili še drevi in jutri ter prihodnji četrtek, vse večere ob 20. uri.

Glavnega junaka, dečka z Aspergerjevim sindromom, poglobljeno upodobi Žiga Udir (desno).   Foto: Peter Uhan
Glavnega junaka, dečka z Aspergerjevim sindromom, poglobljeno upodobi Žiga Udir (desno).  Foto: Peter Uhan

Pošteno je, da je najprej imenovan Žiga Udir. Igralec, ki je prejšnjo sezono v mali dvorani zaokrožil z naslovno vlogo v Jovanovićevem Ekshibicionistu, leto pozneje na istem odru igra v prav tako sklepni uprizoritvi - in igra prav tako kompleksno vlogo “drugačnega”, takšnega, ki mu večina baje mora pokazati, kako se živi prav, “normalno”.

Udir upodobi glavnega junaka romana Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa angleškega pisatelja Marka Haddona - avtističnega fanta Christopherja, matematičnega genija, ki se nameni izslediti morilca sosedovega psa in o tem pisati v detektivki. Svetovno uspešnico iz leta 2003 smo Slovenci dobili že leto zatem, v prevodu Vasje Cerarja pri Mladinski knjigi.

Za med gre tako po svetu kakor doma tudi odrska priredba Simona Stephensa. V režiji Mateje Kokol so jo v začetku sezone uprizorili v mariborski Drami, na mali oder SNG Nova Gorica pa jo je prav tako v prevodu Milana Dekleve v koprodukciji z Gledališčem Koper postavila režiserka Renata Vidič z dramaturško pomočjo Martine Mrhar.

Po predstavi Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha je tako na istem odru spet zaživel dramatiziran roman. Da imamo opravka z izvirno proznim delom, je najočitneje iz veznih nastopov Helene Peršuh, ki igra učiteljico Siobhan in v mikrofon bere odlomke knjige. Sicer pa je tu na delu naoljena gledališka mašinerija, ustrezna avtistični potrebi po redu: tako prostorske kakor časovne preskoke na odru omogočajo premišljeni in natančno izpeljani scenografija Milana Percana, glasba Mirka Vuksanovića, svetloba Sama Oblokarja, zvok Vladimirja Hmeljaka, video, za katerega so ga pod mentorstvom Jasne Hribernik poskrbeli Anja Paternoster, Rok Urbanček in Tiziano Biagi z novogoriške Akademije umetnosti...

Christopher iz hladnega povprečja nevsiljivo izstopa že z rdečo majico (kostumograf Andrej Vrhovnik), dečka z Aspergerjevim sindromom pa je Udir oblikoval poglobljeno, z naštudirano obrazno in telesno govorico, zdaj z navidez odsotnim pogledom in že hip zatem s paničnim izbruhom. Njegova prostodušnost in radovednost, ki se ne menita za družbene norme, razkrivata zlaganost “normalnih” in odkopljeta zamolčane družinske skrivnosti.

Očetove notranje viharje prepričljivo kaže Gorazd Jakomini, materinsko bolečino in toplino Anja Drnovšek, v več vlogah nastopijo še Medea Novak (v alternaciji Andrijana Boškoska Batič), Rok Matek, Luka Cimprič in Jure Kopušar, vsi vseskozi na odru, tudi kot nemi opazovalci posebnega detektiva. Učinkoviti so še kot soustvarjalci vzdušja - velemestni kaos ponazorijo z oglušujočo kakofonijo, čudeže vsemirja pa s spuščanjem milnih mehurčkov.  


Najbolj brano