Pošteno plačati garače in popraviti standarde
Od 1. junija dalje zdravniki ponekod delajo po merilih Fidesove modre knjige. Fides poudarja, da zato oskrba bolnikov ni slabša, direktorji se prav tega bojijo. Ukrep že kaže, da so standardi prenizki, zdravnikov je premalo, nagrajevanje garačev pa je neurejeno. Kako je na Primorskem?
Po podatkih Fidesa se večina zdravnikov želi približati merilom
modre knjige, zdravniki iz osnovnega zdravstva pa sporočajo, da o
tem lahko le sanjajo, ker jih je krepko premalo. Foto: Tamino Petelinsek
PRIMORSKA, SLOVENIJA
> Vodilni v Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije (ZZZ) svarijo, da bodo posledice vidne čez nekaj tednov, ko se bodo podaljšale čakalne vrste in slabšalo zdravstveno stanje ljudi. Direktor ZZZS Marjan Pintar opozarja, da je modra knjiga neuresničljiv projekt, ker ni zdravnikov.
Po uveljavitvi ukrepa Fidesa je njegov predsednik Konrad Kuštrin zadovoljen, ker je “premaknil velikansko skalo, saj se o zadevi končno govori in tudi nekaj dela”. Glavni odbor Fidesa trdi, da se želi pri delu večina zdravnikov približati standardom, kar pa ni izvedljivo takoj. Omenja razlike med direktorji zavodov in med primere dobre prakse uvršča postojnski zdravstveni dom (ZD).
Dr. Erik Brecelj, kirurg na OI
“Žal so najglasnejši zdravniki, ki delajo najmanj!”
Postojna: dodatna ambulanta
Direktorica postojnskega ZD Irena Vatovec pravi, da se za poziv Fidesa ni odločil nihče. “Zdravniki vemo, kaj je imeti svojega pacienta na vratih, zato toliko teže rečemo ne.” Zavedajo se, da imajo za posameznega bolnika premalo časa, zato so že pred časom spremenili delo. Štiri ambulante družinske medicine imajo polno glavarino, ki pa je ne presegajo, saj so odprli še eno ambulanto. Nova zdravnica ima polovično glavarino, preostali čas dela na urgenci.
K njej usmerjajo tudi vse nove paciente. Vsak zdravnik na dan obravnava 60 do 80 pacientov, od tega je 20 do 40 primerov administrativnih storitev. Spremenili so naročanje: akutno bolne sprejemajo prvi dve uri zjutraj, nato le naročene. Čakalna doba je dva do tri dni. V nadomeščanje vključujejo specializante. Potrebovali bi dodatne zdravnike, ki bi jih ZZZS tudi plačala. VRŽ
Primer Onkološkega inštituta
Sočasno odmeva odločitev 90 zdravnikov z Onkološkega inštituta (OI), ki že od maja za delo v dežurstvu zahtevajo izplačilo nadur. Šele zdaj se je vodstvo odločilo to delo vsem zdravstvenim delavcem izplačati kot nadurno.
Na primeru OI se izkazuje, da vodenje, razporejanje in plačilo dela v zdravstvenih zavodih ni enotno urejeno. Zdravstveno ministrstvo omenja, da lahko za ta namen direktorji odločajo že z internimi akti. Res je to do aprila 2017 urejal poseben pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, zatem je prešlo v roke direktorjev. Ti lahko odredijo delo v izmenah, dežurstvu, kot stalno pripravljenost ali delo prek polnega delovnega časa. “Namen dežurstev ni le zagotavljanje nujne medicinske pomoči. Gre za posebno obliko dela za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva - v obsegu rednega 'fonda ur' zaposlitve.”
“Denar tistim, ki delajo”
Tako pravi priznani kirurg dr. Erik Brecelj iz OI. “OI ima vsako leto velike dobičke, a ta denar zmeraj izgine. Bolje bi bilo, da ga dobijo tisti, ki garajo, ne pa plenilci v zdravstvu. Se pa vedno na OI ustvarja virtualna izguba!”
O standardih v modri knjigi pravi: “Normativi so nujni. Problem teh v modri knjigi je, da so postavljeni prenizko!” Nagrajevanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev bi moralo biti urejeno po Gaussovi krivulji. Tako bi bili pravično plačani tisti, ki delajo več in zelo veliko. “To se ne bo zgodilo, tega nihče noče urediti. Žal so najglasnejši zdravniki, ki delajo najmanj!”
Kako je na Primorskem
Preverili smo, kakšne so zdaj razmere na Primorskem. Strokovni direktor izolske bolnišnice Dušan Deisinger še ni prejel nobene najave zdravnika, da bo delal po standardih in normativih. “Smo pa že doslej dokaj usklajeni z njimi, zato pri organizaciji dela ni težav.” Dunja Savnik Winkler, strokovna direktorica šempetrske bolnišnice, omenja, da še ni sprememb v organizaciji dela. Fidesov sindikalni zaupnik je zdravnike seznanil, da morajo s tem seznaniti svoje predstojnike. Ta vprašanja so obravnavali tudi na zadnji seji strokovnega sveta.
V koprskem ZD niso prejeli nobene napovedi zdravnika, da bo delal po standardih modre knjige. Strokovna direktorica Ljubica Kolander Bizjak pravi, da delajo kot doslej. Tudi v sežanskem ZD takih napovedi ni. Direktorica Ljubislava Škibin pravi, da imajo že zaradi akutnega pomanjkanja zdravnikov ogromno težav pri organizaciji dela, česar se zaposleni zavedajo. Območje za nove kadre ni privlačno.
Veliko pomanjkanje zdravnikov je tudi v ilirskobistriškem ZD - vsaka izmed 5,7 zdravnice družinske medicine je obremenjena krepko nad normativi. Če bi jih upoštevali, bi po besedah direktorja Mateja Rubellija Furmana brez zdravnika ostalo 2793 pacientov. Zaposleni so prisiljeni delati še v urgenci in mrliško-pregledni službi. Območje ne privlači novih kadrov. Kup novih organizacijskih in finančnih posledic bo tudi ob implementaciji poklicnih kompetenc v zdravstveni negi.