Košarka lepilo in boljša plat Idr'je

Klub, od leta 2011 Hidria, je zamenjal nič koliko imen (in sponzorjev), košarka in množica navdušencev zanjo pa sta ostajala. Od začetkov na Prejnuti do ponosnega slavja ob 50-letnici minuli vikend je vzgojil in tudi v košarkarski svet poslal na stotine mladih in pritegnil množice navijačev. Da so pestremu slavju dodali dobrodelno noto, ni presenetilo.

IDRIJA > “Vsi za enega, eden za vse ... Id'rje, Id'rje,” je v petek zvečer, ko je nekdanji košarkar Mitja Zelenc uvedel slavje ob 50-letnici košarke v Idriji, prvič zadonelo v polni, navdušeni kulturni dvorani. Prej pa, od največje v Sloveniji znane košarkarske pozitivne evforije sredi devetdesetih let minulega stoletja, ko so Kingstoni v prvi slovenski ligi uspešnemu klubu uglasbili himno, več stokrat v različnih športnih dvoranah. Domačo dvorano navijači, ko člani KK Hidria igrajo v tretji ligi, resda na pragu druge, še vedno polnijo. Prej in potem so bili vzponi in padci, košarka pa je ostala lepilo in najboljša plat Id'rje.

Od začetkov na Prejnuti, kot bi mignil

“Ali je res že 50 let?” se je ob bučnem ploskanju vprašal Rado Vehar. Profesor športne vzgoje, ki v klubu vzgaja mlade košarkaše in je eden tistih ki poganja njegovo kolesje, vse od začetkov. Pravzaprav še dlje, saj je Prejnutar, kjer so fantje v ta šport in tekme pritegnili navdušence iz ostalih idrijskih predelov. Leta 1969 so za potrebe resnejših tekmovanj ustanovili klub. Prej je Vehar izdelal prvi načrt za tablo. Košarkar Jure Kokalj je prvi koš, ki ga je izdelal v rudniški delavnici, na slavju podaril klubu.

Kmalu je šlo zares. Čez nekaj let, kot je obudil spomin dolgoletni igralec in trener Bogdan Rupnik, so na prvem “draftu” prodali Vojka Tratnika Iliriji za tri žoge. Nekje sredi zgodbe so se jim večkrat pridružila dekleta. Med njimi Tjaša Kenda, poznejša kadetska in mladinska reprezentantka. Daleč najbolj uspešen idrijski košarkar Luka Rupnik, ki igra v prvi španski ligi, je na slavje priletel iz Madrida. S seboj je prinesel dres s posvetilom prijatelja Luke Dončića in ga namenil enemu od darovalcev za nakup dvigala, namenjenega nekdanjemu za cerebralno paralizo in levkemijo obolelemu sošolcu.

Spomin na polstoletno športno zgodbo, množico mejnikov in več sto v njej vzgojenih mladih, so obudili še Klavdij Kržišnik, Franci Rupnik in Darko Vidič. Legendarni veterani, igralci, trenerji in organizatorji, kot je dejal peti član govorniške ekipe, današnji vodja klubskega pogona Sašo Kavčič. “Zaradi dobrega dela vseh selekcij imamo povečan vpis otrok v košarkarsko šolo. V šestih selekcijah tekmuje 133 košarkarjev. Kakopak vsi brezplačno in zanje skrbi šest trenerjev. Kar trije - Aljaž Vidmar, Matevž Mlakar in Simon Tratnik - so na širšem seznamu državne reprezentance,” je povedal Kavčič.

Zgodovinar Darko Viler je vso “zgodovino” opisal v fotografsko bogato opremljenem zborniku. “KK Hidria ne manjka tekmovalnih in organizacijskih ambicij. Nadeja se še velikih uspehov, ki bodo temeljili na domačih igralcih in strokovnjakih,” ga je optimistično zaključil. Da bodo vztrajali pri domačih igralcih, je potrdil tudi Kavčič.

Rekordni obisk v tretji ligi

Če so se v zborniku sprehodil skozi vsa obdobja do abrahama, pa so v dokumentarnem filmu obudili spomin na največje uspehe kluba, ki sta jima botrovala tudi predsednika kluba Goran Petek in pokojna Viktorija Gorjup. V spominih je užival še en ugleden gost - trener tedanje članske ekipe Predrag Milović, ki jo je - po zmagi nad Olimpijo Zmaga Sagadina in legendarnih osmih trojkah in skupno 42 koših Francija Rupnika - popeljal na vrh prvoligaške košarke.

Prvič in zadnjič, saj so sledili padci in razpad članske ekipe. Večkrat je skoraj razpadel celo klub. Naposled so ga Hidria, predsednik Dušan Lapajne in množični privrženci košarke, znova učvrstili.

V tretji ligi imajo člani s povprečno 500 gledalci na tekmo daleč najvišjo obiskanost. Vsi skupaj nimajo ustrezne dvorane in tu in tam podstavljajo posode za lovljenje vode pod njeno dotrajano ostrešje. Praznik jim je prinesel vsaj novo asfaltirano zunanje igrišče.

Imajo pa obilo dobre volje. Tudi dobrodelne. Na prazniku, ki so ga vso soboto nadaljevali s tekmami vseh generacij košarkarjev, so obiskovalci kupovali srečke in zbrali nekaj čez 3000 evrov za hudo invalidnega Kevala Ševala. Ker dvigalo zanj stane 16.000 evrov, bosta občinski organizaciji Karitas in Rdeči križ z zbiranjem donacij nadaljevali.

---