Drugi tir ne bo dal izolskega otoka, apnenec bodo uporabili za nasipe

Zamisli, da bi izkopani material ob gradnji predorov drugega tira lahko uporabili za nasutje otoka pred Izolo, so pokopane. Razloga sta vsaj dva: izkopani material bodo uporabili drugje, v Izoli pa so otok tako ali tako črtali iz nastajajočega občinskega prostorskega načrta.

Kamnolom Černotiči je med predvidenimi lokacijami za odlaganje 
izkopanega apnenca. Foto: Helena Race
Kamnolom Černotiči je med predvidenimi lokacijami za odlaganje izkopanega apnenca. Foto: Helena Race

ISTRA > “Izkopani apnenec bomo uporabili za nasipe pri gradnji trase, fliš pa za mletje v cement. Za drugi tir bo potrebnega 1,5 milijona kubičnih metrov betona. Fliš seveda za nasutje otoka ni primeren, v morju razpade,” pravi izvršni direktor 2TDK Marko Žitnik. Pri gradnji vseh predorov - z upoštevanjem tudi razširjenih servisnih cevi - bodo izkopali približno 4,9 milijona kubičnih metrov naravnega materiala (od tega 2,5 milijona kubičnih metrov apnenca in 2,4 milijona kubičnih metrov fliša).

2TDK išče cenejše lokacije za odlaganje materiala

Od začetka projekta je bilo predvideno, da bodo primerne viške fliša s tovornjaki prepeljali na koprsko tovorno železniško postajo na Srminu, ga naložili na vagone in odpeljali v cementarno Salonita v Anhovo, kjer ga bodo predelali v cement. Manjši del naravnega materiala bodo uporabili za ureditev deponije Bekovec pod Črnim Kalom, kjer 2TDK zdaj kupuje še zadnja zemljišča pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Nekaj materiala pa bodo vozili v bližnje kamnolome, denimo Šared in Črnotiče (ta je v lasti Salonita) za nadaljnjo predelavo.

4,9

milijona kubičnih metrov materiala bodo predvidoma izkopali pri gradnji predorov na trasi drugega tira

V investicijskem programu je odlaganje materiala ocenjeno na 45 milijonov evrov. Velik del tega zneska predstavlja predvsem prevoz do Anhovega. Na te stroške so opozorili že v podjetju Geodata, ki je delalo revizijo projekta drugi tir. “V 2TDK zdaj intenzivno iščemo cenejše lokacije in manj obremenjujoče za okolje,” zagotavlja Žitnik.

Fliša ne bodo vozili v Trst

“Res je kar velika razdalja od trase do naših peči v Anhovem, a menim, da bi lahko strošek transporta tudi pocenili, če bi dobro uredili celotno logistiko. Skupaj z 2TDK iščemo rešitve, kako bi najbolj preprosto in pod najbolj ugodnimi pogoji uredili odlaganje izkopanega materiala; tudi v naših kamnolomih so možnosti za to,” pravi predsednik uprave Salonita Julijan Fortunat.

1,5

milijona kubičnih metrov betona bodo predvidoma potrebovali pri gradnji

Salonit je pred nedavnim za tri leta najel še cementarno družbe Italcementi v Trstu, ki sicer leži le streljaj od trase drugega tira, a te ne morejo uporabiti za viške naravnega materiala pri drugem tiru. “Ne, v Trstu nimamo polnega cikla proizvodnje, nimamo žganja fliša, ampak samo mletje klinkerja. V Trst ga pripeljemo iz Anhovega in tam zmeljemo v vreče cementa. Cementarno v Trstu smo najeli predvsem za oskrbovanje italijanskega in hrvaškega trga s cementom,” pojasnjuje Fortunat.

Otoka ni v predlogu izolskega OPN

Ena od možnih rešitev za izkopani material je bil tudi izolski otok, ki so si ga v občini Izola zamislili v Viližanskem zalivu pred avtokampom Jadranka in na katerem bi uredili kopališče, zelenice in še kaj. Seveda če bi se odločili za nasuti otok in takega na plavajočih pontonih.

45

milijonov evrov je sedaj predvideni strošek za odlaganje materiala

Občina je bila lani že tik pred tem, da jo ministrstvo pooblasti za načrtovanje otoka, a so ugotovili, da to ne bo šlo. “Ugotovili smo, da bi morali že na začetku priprav za občinski prostorski načrt opraviti celovito presojo vplivov na okolje, zato smo otok izločili iz predloga za prostorski načrt,” je razložil Marko Starman, vodja občinskega urada za prostor in nepremičnine.


Najbolj brano