Zdravje bolnikov spet na sindikalnem tnalu

Z današnjim dnem se ne bo zgodilo nič dramatičnega, meni predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin. Sindikat je vodstva javnih zdravstvenih zavodov obvestil, da od prvega junija zdravnikov ne smejo siliti, naj delajo več, kot jim predpisuje modra knjiga standardov in normativov. V zraku je strah, da bo zaradi tega ogroženo zdravje bolnikov.

LJUBLJANA > Modra knjiga standardov in normativov je bila del dogovora o zamrznitvi zdravniške stavke konec leta 2016. V njej je določen obseg dela, ki ga je dolžan opraviti zdravnik v svojem delovnem času. Ker zdravstvene ustanove standardov in normativov še vedno niso uveljavile, je predsednik Fidesa Konrad Kuštrin aprila napovedal, da jih bodo zdravniki s 1. junijem uveljavili sami.

Kuštrin skoraj prepričan, da ne bo katastrofe

Dosledno upoštevanje standardov in normativov naj bi med drugim pomenilo, da bi zdravnik sprejel v povprečju 24 ambulantnih obiskov dnevno, administraciji pa bi tedensko namenili deset ur.

Netočni podatki o čakalnih dobah

Sredino sporočilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) navaja, da so se podatki o čakalnih dobah izkazali za netočne. Podatki v aprilskem poročilu o številu čakajočih bolnikov so bili za 20.000 nižji od dejanskega števila čakajočih. Zdravstveni minister Aleš Šabeder je ob tem napovedal revizijo in ugotovitev krivca za napake. Ministrstvo je od izvajalcev hkrati dobilo opozorilo, da NIJZ prepogosto spreminja metodologijo zbiranja podatkov o čakalnih dobah, kar ustvarja zmedo. Tudi ZZZS že več mesecev dobiva opozorila s terena, da podatki o čakalnih dobah niso dovolj zanesljivi, in da bi veljalo sistem e-naročanja temeljito preveriti.

“Standardi in normativi so napisani s ciljem, da ima zdravnik za oskrbo pacienta na razpolago znanje, opremo in čas,” je izpostavil Kuštrin po včerajšnjem srečanju z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom. Na drugi strani standardi in normativi ščitijo tudi zdravnike pred izgorelostjo in obolevnostjo, je dodal.

Ali se bodo zdravniki od zdaj držali standardov in normativov, je stvar njihove osebne presoje. “Tisti zdravniki, ki ne zmorejo in se bodo odločili delati po standardih in normativih, bodo imeli vso našo pravno, sindikalno in organizacijsko podporo,” Fidesovemu sindikalnemu članstvu zagotavlja Kuštrin. Hkrati pa miri javnost, da se ne bo zgodilo nič dramatičnega: “Prihajajo meseci, kjer bo upad storitev zelo velik. Skoraj prepričan sem, da ne bo prišlo do ničesar takega, kar bi ogrožalo zdravje in življenje pacientov.”

Čakalne vrste bi se podaljšale

V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na negativne posledice uveljavitve standardov in normativov, saj v sistemu manjka tako družinskih zdravnikov kot specialistov na sekundarni in terciarni ravni. Če bi zdravniki delali v omejenem obsegu, bi se v bolnišnicah zmanjšal obseg programa, posledično pa tudi prihodki iz zdravstvene zavarovalnice. Čakalne vrste bi se podaljšale, to pa bi ogrozilo zdravstveno oskrbo in zdravje državljanov.

Kuštrin je na ta opozorila včeraj odgovoril, da je bilo združenje zdravstvenih zavodov “dve leti v zimskem spanju” in da so se začele stvari zdaj, ko so v Fidesu postavili datum za implementacijo standardov in normativov, vendarle premikati.

Minister Aleš Šabeder je povzel, da so nekateri javni zdravstveni zavodi standarde in normative že začeli izvajati, drugod jih uveljavljajo, v manjšem številu zavodov pa se zaradi pomanjkanja kadra tega še niso lotili. “Enotni smo, da oskrba pacientov zaradi tega od jutrišnjega dne ne sme trpeti. Verjamemo, da bodo zdravniki ravnali skrajno odgovorno in da bo oskrba tekla normalno,” je poudaril.

Nič drastičnega v ambulantah

Ne v koprskem ne v novogoriškem zdravstvenem domu od danes ne pričakujejo drastičnih sprememb. Ali se bo striktno držal normativov, je sicer prepuščeno vsakemu posameznemu zdravniku. “Priporočeno je, da se kolikor toliko normalizira število pacientov, ki jih zdravnik obravnava na dan, na nož pa ne bomo šli,” potrjuje predstavnica Fides v Zdravstvenem domu Nova Gorica Nika Srednik Ahačič. Nekateri obravnavajo tudi po 70 pacientov na dan, kar je absolutno preveč. “Kljub prekomernim obremenitvam pa ocenjujemo, da je vodstvo zavoda doslej res naredilo, kar se je dalo, da bi v tej situaciji zagotovilo kolikor toliko ustrezne razmere,” po pogovoru s kolegi pojasnjuje, zakaj ne pričakuje, da bi se zdravniki novogoriškega zdravstvenega doma po novem držali normativov 24 pacientov na dan. “Poleg tega nas pri našem delu vodi tudi močan etični naboj,” dodaja Nika Srednik Ahačič.

“Sprejeli smo že veliko ukrepov, da bi, kolikor je mogoče, razbremenili naše zdravnike. Pridobili smo dodatni program in si prizadevamo, da bi še kakšnega. Imamo tudi tri nove ambulante, ki sprejemajo paciente,” pa pojasnjuje direktorica Zdravstvenega doma Nova Gorica Petra Kokoravec. Na 1. junij se posebej niso pripravljali. “Verjetno se bo kje podaljšala čakalna doba, kateri od pacientov bo morda prišel nekoliko kasneje na vrsto, sicer pa ne pričakujemo večjih odstopanj,” napoveduje. Če bi se zdravniki začeli striktno držati normativov, bodo sprejeli ustrezen načrt in izkoristili novo odprte ambulante, še pravi.

Ljubica Kolander Bizjak, strokovna direktorica koprskega zdravstvenega doma, pravi, da bi bilo prav, da bi se sanje zdravnikov po kakovostnem delu uresničile. “A dokler ne bo občutnega priliva novih zdravnikov v slovenskem zdravstvu nasploh, še zlasti pa za področje družinske medicine, žal to ne bo možno. Jasno je, da nas morajo pri delu voditi tudi etični in moralni standardi, zato si ne moremo dovoliti, da ne bi bili naši pacienti, za katere smo dolžni skrbeti, kolikor se da hitro in sproti obravnavani, primerno zdravljeni in tudi ne, da bi vse dlje čakali v čakalnih vrstah.” Dodaja še, da v koprskem zdravstvenem domu pospešeno zaposlujejo mlade specialiste, kar bi blažilo tudi morebitna dodatna zaostrovanja. NN, JA

---