“Radijci smo alergični na tišino”

Če bi v koprski palači Tarsia, kjer domujemo Primorske novice, zavrteli časovni stroj v leto 1949, bi se znašli v studiu, od koder se je na današnji dan prvič oglasil Radio Koper - Capodistria. S kolegi radijci že desetletja nismo več “cimri”, pač pa si mahamo čez ulico. Ob njihovem 70. jubileju smo se pred dnevi povabili na obisk in pokukali v njihov delovni vsakdan.

Torek zjutraj je. Ob 5.20 mesto še spi. Mirno in tiho je tudi v vhodni veži stavbe na Ulici OF 15, kjer vstopajočega s prijaznim “dobro jutro” pozdravi receptor Karlo. V turnusu dežurna novinarka - ondan je to urednica slovenskega informativnega programa Tjaša Škamperle - že pripravlja vesti za prva jutranja poročila in za Jutranjik, ki ga bo ob 7. uri odvodila v paru z Janjo Lešnik. Tajnica Neda Korenika medtem zbira podatke o vremenu in prometnih razmerah. V studiu 02 sta čez pol ure na položaju tudi novinarka (tega dne voditeljica) Tjaša Lotrič in tonski tehnik Danej Brakić, pripravljena, da v dvojcu zajadrata v torkov jutranji program. Natanko ob 6. uri med valove spustita Barčico. In dan se lahko začne.

Z Barčico nas prebujajo že 70 let

Sigla Barčica se je iz nekdanjega studia v palači Tarsia prvič oglasila pred natanko 70 leti - v sredo, 25. maja, leta 1949. Ko je ura odbila 6.00, je naznanila začetek oddajanja Radia jugoslovanske cone Trsta, leta 1954 preimenovanega v Radio Koper - Capodistria. Dolgoletni zaščitni znak Radia Koper je predlagal pokojni skladatelj Ubald Vrabec, profesor Gojmir Demšar pa je poskrbel za priredbo, v kateri je povezal slovenski motiv z motivom italijanskega napeva In mezzo al mar.

“Tu je posredi samo ljubezen, nič drugega. Če imaš nekaj rad, boš temu ostal zvest do smrti.”

Neva Zajcnovinarka in urednica

Po nepogrešljivi sigli so v uredništvu Dopoldneva in pol, ki ga vodi Nataša Benčič, poimenovali tudi niz mini koncertov v živo, ki so v preteklih dneh napovedovali vrhunec rojstnodnevnega slavja. V studiu Hendrix, kjer so pomembne, morda celo ključne korake na svoji poti opravili številni primorski glasbeniki, so se od ponedeljka do petka zvrstili nastopi Tinkare Kovač, skupine Avtomobili, Draga Misleja - Mefa, Marina Kranjca in Rudija Bučarja.

Ena od posebnosti ustvarjalcev programa Radia Koper je ta, da se nenehno izmenjujejo v različnih vlogah. “Tjaša Lotrič je danes voditeljica jutranjega programa, jutri bo novinarka na terenu. Janja Lešnik danes kot spikerica bere poročila, v četrtek bo voditeljica Dopoldneva in pol,” ponazori Tjaša Škamperle, ki nas spremlja na radijskem obhodu. Izmenjava vlog pa ne poteka le znotraj hiše, temveč tudi medsosedsko. Tako smo v torek dopoldne priče zanimivemu prizoru, ko radijka Vesna Potočar Godnič stopi pred kamero TV Koper in se iz studia Hendrix, kjer se Avtomobili pripravljajo na tonsko vajo, v živo poveže v koprski sklop tv-oddaje Dobro jutro. Z Iztokom Novakom - Easyjem v pogovoru, ki ga simultano lahko spremljajo radijski poslušalci in televizijski gledalci, predstavita program koncertno obarvanih dopoldnevov.

“Zgodnja jutra na radiu so najlepša. Ustvari se posebna intima, ko se ti zdi, da si sam s poslušalci. Tega ne doživiš pri nobenem drugem mediju.”

Janja Lešnikradijska voditeljica

Koprski televizijci in radijci so skupaj s svojimi sodelavci z ostalih območij Primorske (skoraj štiri desetletja je nepogrešljiv del ekipe Radia Koper tudi novogoriško uredništvo!) že od leta 1995 združeni v Regionalni RTV center Koper - Capodistria. V njem delujejo štiri uredništva štirih programov - dveh v slovenskem in dveh v italijanskem jeziku. V uredništvih Radia Koper in Radia Capodistria letos poleg 70-letnice slavijo še en jubilej. Mineva namreč 40 let, odkar sta programa, ki nastajata pod skupno streho, začela oddajati na različnih frekvencah.

Danes z Aniko, prihodnji teden z Viniciom Caposselo

Danes na dvorišču radijske stavbe poteka dan odprtih vrat Radia Koper v družbi Big Banda RTV Slovenija in Anike Horvat ter ansambla Veseli svatje. Radio Capodistria pa na osrednji slavnostni dogodek vabi čez teden dni. V soboto, 1. junija, bo v Gledališču Koper nastopil vrhunski italijanski pevec in kantavtor, prejemnik številnih glasbenih nagrad, Vinicio Capossela. Koncert, ki ga v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Koper in Italijansko skupnostjo za radio in teledifuzijo pripravljajo v okviru Primorskega poletnega festivala, bodo v živo predvajali na Radiu Capodistria.

“Že od začetka leta so v znamenju obletnice tudi številne oddaje in rubrike, prek katerih se oziramo v preteklost in se spominjamo nekdanjih sodelavcev, ki so ustvarili ta medijski prostor,” pravi odgovorni urednik Radia Capodistria Aljoša Curavić. Poudari, da se kljub kadrovski stiski, ki je z leti vse bolj pereča, trudijo biti v koraku s časom in svoje vsebine vse bolj približujejo tudi spletnim uporabnikom.

Z novim studiem tudi nov način dela

Na vse večjo prisotnost na družbenih omrežjih stavijo tudi v uredništvu Radia Koper. Sodobnim trendom naproti pa korakajo tudi s preureditvijo delovnih prostorov, ki pravkar poteka v drugem nadstropju radijske stavbe. “Tudi to je del jubilejnega slavja,” prikima odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.

“Velika novost, ki jo prinaša prenova teh prostorov, je nov studio. Ta bo za razliko od sedanjega studia 02, ki se nahaja v pritličju, umeščen v središče delovnega procesa - med pisarne, kjer radijski program pravzaprav nastaja. Na ta način bomo, upam, dosegli večjo interakcijo med posamezniki in hkrati omogočili drugačen način ustvarjanja programa. Tehnik in voditelj programa si bosta sedela nasproti v istem prostoru, med njima ne bo več zasteklene pregradne stene, zato bo njuna komunikacija bolj neposredna. Skušali bomo poiskati pare, ki bodo kompatibilni, ki se bodo ujeli in tako vnesli v program tudi več igrivosti,” pojasni Šavko. V svoji pisarni ima radijski sprejemnik kajpak naravnan na frekvence Radia Koper in med opravljanjem uredniških obveznosti vselej z enim ušesom spremlja program.

“Nepopisno lep občutek je, ko slišim dobro domislico voditelja, ki je nekaj lepo spesnil ali povedal drugače, kot bi nekdo na ulici. Ali ko slišim lepo misel sogovornika, ki nas hkrati tudi pohvali, ko pride k nam v goste.” Seveda se komu od sodelavcev pred mikrofonom kdaj tudi zatakne. In ko se v etru zasliši kakšen kiks, šefa vsakič, kot pravi, “malo useka v križu”. “Tisto, na kar smo radijci najbolj alergični, pa je tišina. Če v programu nastopi tišina, ki traja več kot dve sekundi, skočim s stola in tečem v studio pogledat, kaj je narobe,” pravi Šavko, ki hujših tovrstnih kiksov na Radiu Koper sicer ne pomni.

“Če me sili na smeh, dam slušalke dol”

Marsikaterega pripetljaja, ki se - hočeš, nočeš - zgodi med oddajanjem v živo, pa se spominja Janja Lešnik, ob Mojci Klarič, Loredani Vergan in Branku Laginji lastnica enega najbolj prepoznavnih glasov Radia Koper. “Tudi če si temeljit in imaš rutino, se pač zmotiš. Če pred poročili besedila ne pregledaš in ga ne prebereš naglas, že kakšna malenkost, denimo pomožni glagol, ki ga ne opaziš, lahko privede do napake. Zgodilo se je že, da sem v poročilih dvakrat prebrala isto vest, pa sem to opazila šele, ko sem zaznala začuden pogled tonskega tehnika. Najhuje pa je, ko te zaradi vsebine kakšne vesti začne siliti na smeh in se ne moreš ustaviti. Ko mi je kaj smešno, to zaznam v svojem glasu v slušalkah, zato jih takoj odložim, da čim prej odmislim in se laže osredotočim na branje,” se nasmehne izkušena radijska voditeljica.

Za razliko od nekaterih sodelavk in sodelavcev z zgodnjim vstajanjem nikoli ni imela težav. “No, včasih sem na poti v službo avtu malo prepevala, da sem razgibala glasilke,” prizna. “Sicer pa so mi zgodnja jutra na radiu najlepša. Ustvari se posebna intima, ko se ti zdi, da si sam s poslušalci. Tega ne doživiš pri nobenem drugem mediju. Tedaj si lahko zelo ustvarjalen, sploh če imaš ob sebi tonskega mojstra, ki ti pozorno sledi, posluša, kar govoriš, in v zadnjem trenutku najde pesem, ki se lepo ujema z vsebino.”

Pri Nevi Zajc se je kalil tudi bivši generalni direktor

Enega najdaljših delovnih stažev na Radiu Koper ima Neva Zajc. Novinarka in urednica, ki je že od začetka svoje skoraj 40-letne radijske poti zvesta področju kulture, je obenem tudi mentorica, tako rekoč radijska mati generacijam nadebudne mladeži, ki se je in se še vedno kali v radijskih veščinah skozi mladinsko oddajo Radio bla bla.

Mnogi so iz radijskega studia krenili novim izzivom naproti in našli svoj smisel v povsem drugačnih poklicih od novinarskega. Te so današnji blablajevci povabili v goste v včerajšnji jubilejno obarvani oddaji. Številni izmed njenih več kot 70 “otrok”, kot jim pravi, pa so postali njeni sodelavci, nekateri celo nadrejeni. “Tu so Tjaša Lotrič, Mateja Brežan, pa Tjaša Škamperle, Karin Sabadin in Andrej Šavko,” našteje nekaj imen. “Od mojih 'tamladih' je najvišjo stopnjo odgovornosti dosegel Marko Filli, ki je postal generalni direktor RTV Slovenija,” doda.

Ko jo vprašamo, koliko “gnetenja” terja danes delo z mladimi, odgovori brez olepšav: “Če so se pred dvajsetimi, tridesetimi leti zelo hitro učili, ker so radi brali in jih je zanimalo veliko stvari, danes dobivam v uk - bom povedala čisto pošteno - polpismene ljudi. Zelo dolgo jih moram učiti pisati tako, kot bi morali znati pisati, ko končajo osnovno šolo. Žal. Dobim ljudi z maturo, ki ne obvladajo pravopisa in slovničnih pravil, kar je zame katastrofa.”

“Tu je posredi samo ljubezen”

Na Radio Koper je Neva Zajc prišla leta 1980, da bi nadomeščala porodniško odsotnost, in - ostala za vedno. “Prišla sem okrog božiča s klobučkom na glavi in kovčkom v roki, saj sem pripotovala naravnost iz Pariza, kjer sem študirala na Sorboni. Potem so me zaradi tega še dolgo pejorativno klicali Parižanka,” se spominja.

Vprašanje, zakaj že štiri desetletja vztraja na Radiu Koper, ji na obraz nariše nasmešek. “Tu je posredi samo ljubezen, nič drugega. Če imaš nekaj rad, boš temu ostal zvest do smrti. Mislim, da mi ta poklic po moji naravi absolutno leži, da sem bila zanj talentirana in sem se v njem dobro znašla. Vsakemu mlademu človeku privoščim naslednje: da bi za poklic, ki ga zanima, imel talent, da bi pridobil prave kompetence, da bi na svoji poti naletel na dobrega učitelja ali mentorja, ki mu bo pomagal, ter da bi se znašel v pozitivnem okolju. Potem ni nič težko.”


Najbolj brano