More poniž(a)nega mesta

Delna zapora edine napol resne ceste skozi sotesko Zala v Idrijo je največja mora za gradbince. Ni hec niti ni zdravo graditi zahtevno zaščitno galerijo ob prometu. Čeprav se bo polovična zapora s presledki vlekla več kot leto dni, so jo Idrijčani in njihovi obiskovalci navajeni. V minulih dveh desetletjih nenehnih rekonstrukcij so potrpežljivo čakali pred semaforji, da so dobili cesto za povprečnih 50 kilometrov na uro potovalne hitrosti.

Idrijčani, utrjeni od brušenja svoje zahtevne kotline, ob lanski mesečni popolni zapori ceste in zahtevnih, tja do 200 kilometrov dolgih obvozih, niti trznili niso. Tudi letos, ko jih čaka daljša ponovitev vaje, ne bodo. Kot niso njihovi svetniki, ko so jim državni cestni šefi predstavili skoraj dvomesečno ukinitev dostopa v mesto. Niti zaradi večno slabo organiziranih del ne. Še manj zaradi izgub časa na poteh v svet.

Če se potrpežljivi ne bodo zbudili iz apatije, resne ceste v kotlino prav kmalu ne bodo več potrebovali.

Ker so, kot so povedali cestni šefi, najbolj potrpežljivi občani v Sloveniji. Zato so molčali vedno, ko so predstavniki manj potrpežljivih predlagali različice predorov, ki bi jih hitro in varno privedli v Idrijo in iz nje. Skupaj z občani molčijo vsi, ki krmilijo tukajšnjo industrijo. Ki samo z davki iz dobičkov državni proračun vsako leto napolnijo z nekaj milijončki evrov. Da ne omenjamo nekdanjega rudnika, ki je pomagal graditi vse od mest do smučišč, svojim najbolj potrpežljivim občanom pa je pustil predvsem okoljske posledice.

Po zgodovini brskamo samo zato, ker ponižnost ne obeta sprememb. Navkljub malenkostnemu krpanju niti ene solidne in varne obvozne ceste v mesto. Ker Idrijčani turizem gojijo predvsem na papirjih, ne bodo pogrešali nekaj deset odstotkov manj gostov v trikratno Unescovo mesto.

Če se bodo turisti nekako znašli in Idriji najverjetneje obrnili hrbte, gre tokrat predvsem za občane same. Ob vztrajajočih ponižnih so Idriji že dali slovo tisti, ki imajo dovolj poniževanj gospodarsko pregovorno uspešne Idrije. V minulem desetletju je eno najstarejših mest v Sloveniji, dobesedno in po starosti prebivalstva, zapustilo skoraj tisoč občanov med 15. in 45. letom starosti. Za nepotrpežljive v resnici tudi gre. Če se potrpežljivi ne bodo zbudili - ni naključje, da si je novi, mladi župan za ključno nalogo zadal prebujanje občanov iz apatije -, resne ceste v kotlino prav kmalu ne bodo več potrebovali.


Preberite še


Najbolj brano