Učiteljica Ivanka in njene zanimive zgodbe

Gaia Vanessa Kavčnik in Lisa Funa vsako sredo potrkata na vrata 89-letne upokojenke Ivanke Pribac. “Ona je tako zanimiva. Veliko je doživela, tudi hude stvari,” jo pogledata z naklonjenostjo v očeh in objameta. “Moji dragi punci,” se kot sladoled sredi poletja stopi nekdanja učiteljica.

Upokojena učiteljica Ivanka Pribac, ob njej pa Gaia Vanessa 
Kavčnik (levo) in Lisa Funa.  Foto: Alenka Penjak
Upokojena učiteljica Ivanka Pribac, ob njej pa Gaia Vanessa Kavčnik (levo) in Lisa Funa.  Foto: Alenka Penjak

KOPER > Med številnimi upokojenci, ki živijo v koprskem naselju Markovec, ima Ivanka Pribac posebno srečo. Ne, ni zadela na loteriji, ima pa novi prijateljici. Iz sodelovanja med Društvom upokojencev Markovec in OŠ Antona Ukmarja se je namreč rodilo posebno tovarištvo z učenkama 7. a razreda Liso Funa in Gaio Vanesso Kavčnik.

Vsako sredo se za eno uro v spremstvu Emilije Podjavoršek z OŠ Antona Ukmarja, multiplikatorke projekta Popestrimo šolo, ki ga financira socialni evropski sklad in ministrstvo za izobraževanje, odpravita k živahni upokojenki odličnega spomina.

Gaia Vanessa Kavčnik

šolarka

“Če želimo pomagati starejšim, ni potrebno, da storimo velike stvari. Če si vzamemo čas in nagovorimo nekoga, medtem ko peljemo psa na sprehod, je lahko povsem dovolj. Ali če mu pridržimo vrata.”

Prijazni do ljudi

“Veseli naju, če lahko gospe Ivanki polepšava dan,” pravi Lisa Funa. “Mogoče nama bodo kdaj njene zgodbe prišle prav pri razumevanju zgodovine. Marsikaj nam pove, česar ni mogoče prebrati v šolskih učbenikih. Življenje je bilo nekoč res zelo drugačno, kot je danes,” doda Gaia Vanessa Kavčnik.

Učenki sta se prostovoljno odločili, da bosta Ivanki Pribac popestrili upokojensko življenje. “Če želimo pomagati starejšim, ni potrebno, da storimo velike stvari. Če si vzamemo čas in nagovorimo nekoga, medtem ko peljemo psa na sprehod, je lahko povsem dovolj. Ali če mu pridržimo vrata ... Dovolj je, če smo prijazni do ljudi,” bistvo medsebojnih odnosov podčrta Gaia Vanessa Kavčnik.

Doroteja Kavčič iz Društva upokojencev Markovec pravi, da Ivanka Pribac komaj čaka na srede, ko jo obiščeta šolarki. “Že v torek me kliče, ali prideta njeni punci,” moč življenja, ki jo prinašata Lisa Funa in Gaia Vanessa Kavčnik, opiše Doroteja Kavčič. S prostovoljkami že nekaj časa brezplačno pomaga starejšim ljudem na Markovcu, saj je ugotovila, da so številni ne le gibalno ovirani, temveč predvsem osamljeni in nesrečni.

“Prinesli sta mi življenje”

Ivanka Pribac je odraščala v Lokvi na Krasu, v Istro pa je prispela, ko je bila stara 17 let in se je še pisala Fonda. Priznani ribogojci z istim priimkom so njeno daljno sorodstvo. Pripotovala je iz Ljubljane, kjer je končevala drugi letnik učiteljišča, vendar ji prestolnica ni bila pisana na dušo in je z obema rokama pograbila priložnost, da učiteljišče konča v Portorožu.

“Veliko mi pomeni, da me Lisa in Gaia Vanessa obiskujeta. Ne bom ju pozabila, dokler bom živa. V to stanovanje sta prinesli nekaj, česar ne znam opisati. Možno, da bi lahko rekli, da sta prinesli življenje,” pravi nekdanja učiteljica razrednega pouka, ki je znanje delila v Koštaboni, Ospu in na Škofijah. “Ko sem bila mlada, je bilo življenje nepopisno strašno. A me je utrdilo,” pravi naša sogovornica, mama trem otrokom, nona in pranona.

Želela bi, da bi bilo njeno družabno življenje bolj pestro, a jo pri gibanju ovira srce, saj je še nedolgo nazaj preživela srčni infarkt. Zato pa bere ter kvačka in plete. “Brez knjige v rokah nisem niti eno uro. V življenju pa sem prepletla toliko, da ga ni kamiona, na katerega bi lahko vse, kar sem spletla, naložila,” se nasmeji in s pogledom poboža še kale, rože, ki jih je v Lokvi na Krasu imela že njena mama in si jih je prinesla v spomin na neke druge čase.


Najbolj brano