Zaradi dela obolijo, nekateri tudi umrejo

Slovenija še vedno nima nujno potrebnega pravilnika o poklicnih boleznih. Zato tudi ni natančnih podatkov o vrstah obolenj, pa tudi ne o smrtih, ki so posledica poklicnih bolezni. Narašča število nezgod in poškodb pri delu, tudi s tragičnim koncem. Lani je bilo, v primerjavi z letom 2017, štiri odstotke več poškodovanih pri delu.

Lani je največ smrti zaradi poškodb pri delu zahtevala dejavnost 
gradbeništva.  Foto: STA
Lani je največ smrti zaradi poškodb pri delu zahtevala dejavnost gradbeništva.  Foto: STA

Podatki so opomin državi, ki je dolžna zagotoviti ustrezno zakonodajo in vsem varne pogoje za delo, poudarja izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Lučka Böhm. Skrb zbujajoči so tudi podatki o naraščanju števila poškodb in nesreč pri delu, ki jih je objavil inšpektorat za delo.

Ni pravilnika in evidenc, poklicnih bolezni pa vse več

Slovenija še nima pravilnika o poklicnih boleznih. “Če ne vemo, kje se poklicne bolezni pojavljajo, jih delodajalci ne morejo preprečevati,” poudarja Böhmova in omenja ugotovitve lanske evropske konference na Dunaju z najnovejšo oceno, koliko ljudi v EU v enem letu umre zaradi tako imenovanega poklicnega raka. Za Slovenijo so ocenili, da je takšnih 446, zaradi preostalih poklicnih bolezni pa jih umre 300.

10.187

nezgod pri delu je lani zabeležil inšpektorat za delo

V Sloveniji nihče ne vodi evidence o poklicnih boleznih. Podatki drugih držav kažejo, da je umrlih zaradi poklicnega raka približno 20-krat več kot žrtev delovnih nezgod. Čeprav so delodajalci dolžni takoj inšpektoratu za delo prijaviti vsako ugotovljeno poklicno bolezen, lani ni bilo niti ene prijave. Je pa lani zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v postopkih pred invalidskimi komisijami v 36 primerih ugotovil invalidnost kot posledico poklicne bolezni (tudi dvanajst primerov poklicnih kožnih bolezni, šest zaradi niklja ali njegove spojine, štiri posledica izpostavljenosti azbestu).

Ministra, ukrepajta!

ZSSS od zdravstvenega ministra Aleša Šabedra zahteva takojšen sprejem pravilnika o poklicnih boleznih in dopolnitev zastarelega veljavnega seznama teh bolezni. Določiti mora še kadrovske, prostorske in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec medicine dela. Šabedra poziva še k izpolnjevanju zavez v akcijskem načrtu za izvajanje resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu.

29%

poškodovanih je utrpelo poškodbe prstov na roki

Ministrico za delo Ksenijo Klampfer sindikat poziva, naj pred zaostritvijo upokojitvenih pogojev takoj izpelje reformo za preprečitev nezgod pri delu in poklicnega obolevanja. “Poklicno zdravje je temelj za podaljšanje delovne aktivnosti po 60. letu starosti,” svari Böhmova. Po podatkih sindikatove spletne ankete o predlogih za novo pokojninsko reformo je poklicno zdravje glavni razlog za prostovoljno odložitev datuma upokojitve po dopolnitvi pogojev za upokojitev.

53 odstotkov anketiranih bi upokojitev odložilo, če bi jim to dopuščalo poklicno zdravje, 52 odstotkov bi to storilo, če bi se za starejše znižale norme pri fizično težkih delih, 41 odstotkov pa, če bi bili po 60. letu premeščeni na manj intenzivna dela.

Pasti nočnega dela

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa posebej izpostavlja tudi nevarnosti izmenskega dela, kar slabša zdravstveno stanje delavcev. Še posebej opozarja na nevarnosti dela ponoči. Po znanih ugotovitvah so najbolj kritične ure med 23. in 4. uro. To je čas faz trdnega spanca in umiritve organizma, kar je povezano z veliko utrujenostjo, zmanjšano pozornostjo in koncentracijo.

Sindikat izpostavlja tudi dolžnosti slovenskih evropskih poslancev. Poziva na evropske volitve in volitev kandidatov, ki zagotavljajo, da si bodo v primeru izvolitve prizadevali za dopolnitev evropske zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu. “Slovenija kot članica EU mora v svojo zakonodajo prenesti direktivo o merilih vrednosti poklicne izpostavljenosti za najmanj 50 karcinogenov za odpravo poklicnega raka ter direktivo o z delom povezanem stresu, z delom povezanimi bolečinami v hrbtu in z delom povezanimi smrtnimi prometnimi nesrečami,” izpostavlja Böhmova.

Porast nezgod pri delu

Število nezgod pri delu se je lani glede na leto poprej zvišalo za dobre štiri odstotke, sporoča inšpektorat za delo. Med skupaj 10.187 lani prijavljenimi nezgodami je bilo 15 smrtnih, 9665 lažjih, 492 težjih in 15 kolektivnih. Prijavljenih je bilo tudi 93 nezgod na poti na delo in z dela, kar pa delodajalcem ni treba prijavljati.

Največ se jih je zgodilo v predelovalni dejavnosti, zlasti v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov, sledijo trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil, gradbeništvo, promet, skladiščenje. Vzrok za skoraj tretjino nezgod je bila izguba nadzora nad delovno opremo, sledijo zdrsi, spotikanje, padci. V četrtini primerov so se delavci poškodovali zaradi stika z ostrim, koničastim in grobim materialom. Najpogosteje so si poškodovali prste na rokah (29,2 odstotka primerov). Največ poškodovanih je bilo starih med 35 in 44 let, najmlajši 15 let, najstarejši 77.

Inšpektorjem so delodajalci lani prijavili 15 nezgod s smrtjo, ki so jih zakrivili padec z višine (pet), prometna nesreča (tri), gibajoči se deli delovne opreme (tri), padec bremena na delavca (dva), zasutje delavca z zemljo, enega je povozil vlak. Največ smrti je bilo v gradbeništvu.


Najbolj brano