Šest ur v prtljažniku

Trem migrantom - četrtega policija še išče - zaradi ugrabitve starejšega moškega v Beli krajini grozi od šest mesecev do deset let zapora. Zaradi kraje vozila, v katerem so ugrabljenca, zvezanega in skritega v prtljažniku, peljali s seboj do Prelož pri Lokvi, pa dve leti zapora. Od tam so ugrabitelji, Maročan in dva Alžirca, peš pobegnili v Italijo.

Dogajanje, povezano s sredino ugrabitvijo in migrantsko problematiko, so danes na generalni policijski upravi predstavili (z 
leve) Peter Skerbiš, Jože Senica in Tomaž Peršolja.
Dogajanje, povezano s sredino ugrabitvijo in migrantsko problematiko, so danes na generalni policijski upravi predstavili (z leve) Peter Skerbiš, Jože Senica in Tomaž Peršolja. 

LJUBLJANA > Drama 79-letnega Mirka Moravca iz Bele krajine se je začela v sredo, okrog poldneva, ko je delal v svojem vinogradu v bližini vasi Mali Nerajec. K njemu so pristopili trije tujci, ga najprej prosili za vodo, nato pa mu začeli groziti z nožem, mu odvzeli avtomobilske ključe, zvezali roke in prelepili usta. Tako zvezanega so stlačili v prtljažnik avtomobila in se z njim odpeljali proti Italiji.

Iz prtljažnika se je rešil sam

Vožnja je trajala približno šest ur, domnevno zaradi tega, ker niso poznali poti. Končala se je na gozdni cesti pri Preložah, od koder so migranti pot nadaljevali peš proti Italiji. Moravec se je iz prtljažnika rešil sam in se po pomoč zatekel v bližnjo hišo.

Policija za spremembo azilne politike

Spremeniti bi bilo treba zakonodajo o mednarodni zaščiti in uvesti varovalke, ki bodo preprečevale zlorabe, menijo na Generalni policijski upravi. Po besedah Petra Skrbiša s sektorja mejne policije se zlorabe kažejo v razkol med številom izraženih namer in dejansko podanimi prošnjami za mednarodno zaščito. Sedanji sistem “primi in spusti” pomeni, da nezakoniti migranti vedo, da se bodo lahko prosto gibali, če bodo zaprosili za mednarodno zaščito.

Policija je takoj začela iskati ugrabitelje in o dogodku obvestila tudi italijansko stran. Italijanski mejni organi so že čez dve uri pri Bazovici naleteli na tri moške, ki so ustrezali opisu, 25-letnega Maročana ter dva 18-letna Alžirca. Predali so jih slovenskim kriminalistom, ki so danes nadaljevali s kriminalistično preiskavo dogodka.

Ugrabljeni starejši moški je policistom povedal, da je po ugrabitvi v avto prisedel tudi četrti moški, ki pa je izstopil že med potjo. Tega policija še vedno išče. Kriminalisti so preverjali tudi informacije, ali in kakšna arheološka izkopavanja naj bi potekala v bližini vinograda. Ugrabljeni moški je namreč povedal, da sta se malo pred ugrabitvijo pri njem ustavili dve osebi, ki sta se predstavili kot arheologa, bi pa lahko bila tudi vodnika ilegalcev.

3022 ilegalnih prehodov meje je policija obravnavala od začetka letošnjega leta do 6. maja, 1520ilegalnih prehodov je obravnavala v enakem obdobju lani.

Z Maročanom in Alžircema, ki so danes na pridržanju v Kopru čakali, da jih odvedejo k novomeškim kriminalistom, nato pa bi jih zaslišal tudi tamkajšnji preiskovalni sodnik, so se slovenski policisti že srečali. 29. aprila so jih prijeli na območju policijske postaje Črnomelj, ko so poskušali ilegalno prestopiti mejo. Naslednji dan so jih vrnili na Hrvaško.

Po tokratni ugrabitvi in kraji vozila trojico najverjetneje čaka pripor, nato pa sojenje, v katerem jim za prvo kaznivo dejanje grozi od šest mesecev do deset let zapora, za drugo pa dve leti zapora.

Največ ilegalcev

Najpogosteje državno mejo ilegalno prestopajo državljani Alžirije (skoraj četrtina vseh ilegalnih migrantov), Pakistana in Maroka. Največ ilegalnih prehodov so obravnavale PU Novo mesto (1036), PU Ljubljana (891) in PU Koper (821). Največji porast števila prehodov letos beleži PU Ljubljana.

Policija predlaga dodatne ukrepe

Kljub dogodku v Beli krajini na Generalni policijski upravi zagotavljajo, da je Slovenija varna država. Namestnik generalne direktorice policije Jože Senica priznava, da takšnih dogodkov ni mogoče stoodstotno preprečiti niti v Sloveniji niti drugod. “A z vso odgovornostjo vam zagotavljam, da bo policija storila vse, kar je v njeni moči, za čim več varnosti v naši državi.”

S tem namenom policija daje tudi pobude za izboljšanje dela policistov na terenu. Na območjih, kjer se povečuje število ilegalnih prehodov meje, so povečali svoje aktivnosti. Tja so razporedili dodatne policiste in poostrili mejne nadzore. Nadzor opravljajo tudi s pomočjo helikopterja, brezpilotnikov in mobilne policijske postaje. Okrepili so tudi video nadzor meje, pristojnim pa predlagali nabavo dodatne tehnične opreme za ta namen.

“Navkljub različnim polemikam ugotavljamo, da so začasne tehnične ovire učinkovito sredstvo za omejevanje nedovoljenih migracij, zato smo predlagali postavitev na mestih, kjer ta še ni nameščena in so migracijski tokovi tam prisotni,” je povedal Senica. Zaprosili so tudi za to, da bi jim pri varovanju meje pomagalo večje število vojakov.

Čas za sklic sveta za nacionalno varnost?

V stranki SDS zaradi razmer na južni meji zahtevajo takojšnjo sejo sveta za nacionalno varnost. Da je treba mejo zavarovati z vsemi močmi, a na zakoniti način, so poudarili tudi v NSi. V kabinetu predsednika vlade potrebe za sklic Sveta za nacionalno varnost ne vidijo. Po zagotovilih premierja Marjana Šarca nacionalnovarnostni sistem deluje. V primeru ugrabitve ne vidi nobenih pomanjkljivosti pri ukrepanju policije. Po Šarčevem mnenju bi moral Frontex nujno začeti varovati zunanjo mejo Evropske unije, torej mejo med Hrvaško in Srbijo ter Hrvaško in Bosno in Hercegovino.


Komentar novinarja

Antiša Korljan

Kje je država, ko jo potrebujemo?

Belokranjske ugrabitve, ki se je v sredo bolj ali manj srečno končala na Krasu, ne kaže podcenjevati. Ne gre tudi iz nje delati simbola “prodora islamizma v osrčje evropske kulture” ali česa podobno pompoznega, podcenjevati pa je tudi ne kaže. Epizoda, ki jo velja postaviti ob bok tlečemu nezadovoljstvu ljudi na terenu, mora predvsem prižgati alarme v glavah tistih, ki v državi skrbijo za varnost. V prvi vrsti policijskega ministra Marjana Poklukarja - mimogrede, ga je danes kdo kje zasledil?...

Preberi več

Najbolj brano