“Še kure se smejejo pluženju na Vršiču!”

Trentarje je razburila dvanajstdnevna zapora prelaza Vršič v času praznikov, ker naj bi bila po njihovem mnenju nepotrebna, saj je bilo snega zgolj za vzorec in je hitro skopnel. Prikrajšali so jih za dragocen prvomajski zaslužek. Pristojne opozarjajo, naj se kaj takega ne ponovi in da Vršič potrebuje boljše rešitve.

Pluženje in nadzor nad prelazom Vršič sta vprašljiva, domačini v 
Trenti pa izgubljajo goste.  Foto: KS Soca Trenta
Pluženje in nadzor nad prelazom Vršič sta vprašljiva, domačini v Trenti pa izgubljajo goste.  Foto: KS Soca Trenta

VRŠIČ, TRENTA > Cesta čez Vršič je bila zaprta od prvih snežnih padavin 28. aprila vse do srede, ko so jo odprli pod pogojem, da imajo vozila zimsko opremo. Vmes je koncesionar iz primorske strani cesto dvakrat očistil do vrha, na gorenjski strani je sneg skopnel, medtem ko so čakali Arsovo napotilo za pluženje.

Turisti so kljub zapori vozili prek Vršiča

“Kljub zapori so se turisti odpravljali na Vršič in se čudili, zakaj je kopna cesta zaprta. Osupli so nam pošiljali fotografije. Toda turisti od daleč, ki bi pri nas prenočevali, zaradi zapore niso prišli. Ker je bilo povpraševanje veliko, smo se domačini veselili prvega spomladanskega zaslužka. Z njim bi se mnogi izognili najemanju posojil do poletnega navala. Zdi se, da je sistem zatajil. Terjamo pojasnila in predlagamo izboljšave,” pojasnjuje predsednik krajevne skupnosti Soča Trenta Božidar Kanalec.

30.000 evrov na kilometer naj bi po izračunih Trentarjev stalo pluženje ceste na Vršič.

Pred tremi dnevi so na ministrstvo za infrastrukturo poslali odprto pismo glede čiščenja ceste in informacij o zapori, z vprašanji, kako je možno, da je bil Vršič skoraj dva tedna zaprt, če pa je zapadlo zgolj 40 centimetrov snega na toplo podlago, ki je nato hitro skopnel. Ob tem sprašujejo, kako je mogoče, da država oziroma DRSI vztrajata pri neracionalnem sistemu pluženja - namreč, da 18 kilometrov dolgo cesto čistita dva koncesionarja, vsak s svoje strani, do meje na vrhu. Sprašujejo, koliko znašajo stroški.

Pol milijona letno za pluženje

Kot pravijo na DRSI, za pluženje Vršiča namenjajo 530.000 evrov letno. Po izračunu Trentarjev to znaša neverjetnih 30.000 evrov na kilometer. “Pa saj bi za ta denar cesto sam polizal. Še kure po dolini se smejejo, ko iz Bovca proti Vršiču vozijo stroji, da bi splužili snežno kapo na Vršiču,” se v svoji maniri grenko šalijo Trentarji, ki ne razumejo birokracije v Ljubljani. Kaj takega ni nikjer v Evropi, pravijo. “Po evropskih prelazih so koncesionarji s plužnimi stoji nastanjeni pod vrhom. V glavnem so to domačini, ki poznajo teren,” izkušnje iz alpskega sveta predstavlja Trentar Marko Pretner.

Kje so kamere

Kot pravi, so na vseh prelazih kamere, da obiskovalci pozimi in poleti vedo, kaj se dogaja. Na Vršiču jih ni, kar je v 21. stoletju nepojmljivo.

Na DRSI pojasnjujejo, da zimska služba ne pluži le snega, temveč opravlja še številne druge naloge, med drugim pregledajo ceste, na kritičnih mestih jih posipajo proti poledici, čistijo vozišče.

Trentarji priznavajo, da se je po njihovem protestnem pismu pred štirimi leti sistem pluženja izboljšal. Upajo, da bodo odgovorni vendarle našli rešitve za preprečevanje plazov na prelazu, morda z galerijo, napravami za zadrževanje plazov, o tunelu skoraj ne upajo razmišljati.


Najbolj brano