Z edinstveno krajino bi radi med elito

Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je ob obisku Brd podprla zamisel, da bi tamkajšnjo pokrajino vpisali na seznam svetovne dediščine Unesca. Posebnost, ki bi jo s tem ovrednotili, so terase iz prsti.

Brici bi radi svoje terase uvrstili na seznam Unesca.
Brici bi radi svoje terase uvrstili na seznam Unesca.  

VIPOLŽE > Lokalne uprave na italijanski in slovenski strani Brd so stopile na pot, po kateri bi kulturno krajino te vinorodne dežele vpisali med svetovno dediščino Unesca. “Poskusni seznam je prvi korak k vpisu,” o pobudi pravi direktorica briškega zavoda za turizem Tina Novak Samec. “Tam ostaja dokumentacija vsaj eno leto, med tem se pripravlja vse za vpis na seznam. Pot je dolga zaradi posebnih zahtev.”

Čisto posebne terase

Po besedah direktorice zavoda je “univerzalna vrednost briške krajine terasa kot način prilagajanja človeka naravnemu okolju za preživetje, terasa, ki je zaradi načina izdelave izjemna. Z briške terase se nič ne odnese in se nanjo nič ne prinese, narejena je zgolj iz materialov, ki so tam.” Na njej je v glavnem vinograd, trtam se dodajajo sadno drevje in oljke, vmes pa so oaze zelenja, ki zagotavljajo biotsko raznovrstnost. In na teh terasah se še zmeraj izjemno dosti dela ročno.

O rebuli pa nič

Ministrica Pivec je sicer v Brda prišla zato, da bi se se srečala s predsednikom Furlanije - Julijske krajine Massimilianom Fedrigo in se z njim pogovarjala o zaščiti rebule iz Brd, tudi v tem primeru z obeh strani meje. Ministrica je zadovoljna, da so pobudo dali pridelovalci sami, politika jo mora samo podpreti. Slovenija po njenih besedah ukrep podpira, potrebno je, da enako naredijo Italijani. Srečanja s Fedrigo tokrat ni bilo, Pivčeva pa pričakuje, da se bo zgodilo in da bodo tudi politiki v soseščini podprli pobudo o zaščiti.

Za vpis Brici pripravljajo strokovne podlage in pobudo so ta teden predstavili ministrici za kmetijstvo Aleksandri Pivec, ko se je mudila pri njih. “Verjamem, da se pripravljajo strokovne podlage na visoki ravni, podpiramo prizadevanja in v kolikor je kaj v pristojnosti ministrstva za kmetijstvo, bomo sodelovali,” je povedala. Kot je dodala, je dokumentacija za vpis izjemno zahtevna in pomembno je zlasti, da je vse narejeno zelo dobro. Ministrica je izpostavila, da “se nikamor ne mudi, da ni treba hiteti, da vsi postopki tečejo korektno in so v skladu s časovnico.”

Razlog je promocija

Če bo krajina našega najzahodnejšega gričevja kdajkoli res del svetovne dediščine, to Brdom samo po sebi ne bo prineslo ničesar. Tina Novak Samec ob tem razlaga, da ne gre za zaščito, ki bi prinesla na primer omejitve pri izrabi prostora, prav tako ne bi na seznam vpisali celotnih Brd, marveč le njihove posamezne dele, tako na slovenski kakor na italijanski strani meje.

Učinek bi bil po besedah sogovornice predvsem reklama. “Vpis je izjemnega promocijskega pomena. Ko govorimo o Unescovi dediščini, govorimo o priznavanju izjemne vrednosti na svetovni ravni. Unescovi vpisi govorijo o določeni eliti v tem smislu,” je razložila.


Najbolj brano