Istrskobeneško narečje v register dediščine

Istrskobeneško narečje, ki ga v vsakodnevni komunikaciji ohranja pri življenju del prebivalstva Kopra, Izole in Pirana ter nekaterih drugih krajev, bo vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.

Maurizio Tremul in Suzana Todorović
Maurizio Tremul in Suzana Todorović 

KOPER > Odločitve Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, so se pred dnevi še posebej razveselili v koprski Uniji Italijanov na čelu s predsednikom Mauriziom Tremulom, ki je pred tremi leti dal pobudo za vpis.

Do uspeha je Italijanski uniji pomagala dialektologinja iz Kopra dr. Suzana Todorović, ki se je prav tej temi posvečala v svojih predhodnih in v najnovejši, že deveti knjigi z naslovom Istrobeneščina v krogu drugih jezikov in govorov v slovenskih obmorskih krajih.

Dr. Suzana Todorović

dialektologinja

“V register prvič vpisujemo narečje, in to takšno, ki ne sodi med slovenska narečja.”

“Doslej so bili v register žive kulturne dediščine vpisani le govori z območja ob Čabranki in Zgornji Kolpi. Z istrobeneščino v register prvič vpisujemo narečje, in to takšno, ki ne sodi med slovenska narečja, temveč ga prištevamo v beneško skupino italijanskih narečij. Na območje, kjer ga ljudje še danes govorijo, to je v Kopru, Izoli in Piranu ter v zalednih krajih, kot so Sečovlje, Strunjan, Bertoki in Hrvatini, je bilo pripeljano z Beneško republiko. Pred tem so Istrani romanskega porekla govorili istriotsko narečje, ki je edino avtohtono narečje v Istri,” razloži dialektologinja. Zven istrskobeneškega narečja ponazori s stavkom: Nualtri vemo senpre parla' el nostro dialeto. Kar v slovenščini pomeni: Mi smo vedno govorili naše narečje.

Za določen del istrskih prebivalcev, med katerimi so zlasti pripadniki italijanske narodne skupnosti, zagotovo velja, da ga bodo govorili tudi v prihodnje. Poslej z dodatnim zadovoljstvom, ker bosta pomen in vrednost istrskobeneškega govora tudi formalno priznana z vpisom v register nesnovne kulturne dediščine. “Vpis sicer nima kakšnih neposrednih, konkretnih učinkov, a to niti ni bil naš cilj. Gre predvsem za moralno zadovoljstvo ob priznanju zgodovinske prisotnosti tega narečja, ki bogati naše večkulturno in večjezično območje,” pravi Tremul.

Maurizio Tremul

predsednik Unije Italijanov

“Gre predvsem za moralno zadovoljstvo ob priznanju zgodovinske prisotnosti tega narečja.”

Kot so mu sporočili iz Etnografskega muzeja Slovenije, je pobuda sprejeta, pred dejanskim vpisom v register pa sledi še priprava gradiva in izvedba ustaljenega postopka, nad katerim bdi ministrstvo za kulturo. Medtem v Uniji Italijanov že napovedujejo novo pobudo: želijo namreč doseči, da bi istrskobeneško narečje vpisali tudi v hrvaški register nesnovne kulturne dediščine.


Najbolj brano