Opuščeni kamnolom bi povečali za desetkrat

Načrtovana oživitev kamnoloma na Vremščici, nedaleč od vasi Čepno in Volče, ki bi se z manj kot pol hektarja razširil na osem hektarjev, skrbi okoliške vaščane. Bojijo se, da bi močno poslabšal kakovost njihovega bivanja, o načrtih pa do zdaj sploh niso bili obveščeni, čeprav so pivški svetniki na mizo že dobili občinski podrobni prostorski načrt. A so obravnavo prekinili.

Vaščani Čepna (z leve) Milena Požar, Miro Križnar, Tanja Hrvatič in 
Miro Požar opozarjajo, da bi negativni vplivi kamnoloma najbolj 
prizadeli njihovo vas.   Foto: Veronika Rupnik Ženko
Vaščani Čepna (z leve) Milena Požar, Miro Križnar, Tanja Hrvatič in Miro Požar opozarjajo, da bi negativni vplivi kamnoloma najbolj prizadeli njihovo vas.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

ČEPNO, VOLČE > Vaščani Čepna in ostalih vasi v Košanski dolini so pred kratkim presenečeno ugotovili, da bi kamnolom na Vremščici, ki je že več kot 30 let opuščen, utegnili začeti ponovno izkoriščati. Na to so jih opozorili občinski svetniki iz njihove doline, ki so nedavno na seji v prvo obravnavo dobili odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) “za območje ureditve površin nadzemnega pridobivalnega prostora v Volčah”.

Postopek njegove priprave se je začel v prejšnjem mandatu, dokument pa je bil javno razgrnjen v začetku letošnjega leta. A kot se je izkazalo, zainteresirana javnost o tem ni bila ustrezno obveščena. Svetnik Iztok Zadnik (Krpanova lista) je opozoril, da tudi zato, ker občani niso razumeli, da se za takšnim poimenovanjem OPPN dejansko skriva širitev kamnoloma. Zato je predlagal, da se obravnava prekine in krajanom načrte ponovno podrobno predstavi.

1

milijon kubičnih metrov materiala je predvideno izkopati s širitvijo kamnoloma

25

let naj bi trajalo izkoriščanje

Bojijo se, da bodo postali druge Laže

Pred nekaj dnevi so se na prvem sestanku sešli občinski svetniki s Košanskega, vaščani ter pobudnik in financer priprave občinskega prostorskega načrta Iztok Žnidaršič iz Stare Sušice, ki je lastnik tega območja. Miro Križnar v imenu vaščanov Čepna, ki je najbolj na udaru, poudarja, da se bojijo predvsem prahu (saj vas leži neposredno v smeri pihanja burje), spremenjene podobe krajine, miniranja, hrupa, onesnaženja potoka, povečanja prometa na cesti, ki je preozka in praktično neprevozna za tovornjake, kljub temu da jo ti že zdaj uporabljajo kot bližnjico do Divače, pa tudi napovedanega odlaganja izkopnega materiala.

“Najbolj se bojimo, da bo ta kamnolom čez leta, ko bo začel obratovati, videti tako, z vsemi posledicami vred, kot v Lažah, kjer se dobro vidi, kako je vas prizadeta,” poudarja Križnar. Ob tem izpostavlja nezadovoljstvo domačinov, da se prav v Košansko dolino umešča vse okoljsko spornejše dejavnosti.

Partnerjev (še) ne razkriva

“Razumem bojazni ljudi, toda te zadeve urejamo z ministrstvom za okolje in prostor in ostalimi pristojnimi ustanovami. Minimalni odmiki od naselja so zakonsko določeni, mi jih presegamo za kar nekajkrat,” odgovarja Žnidaršič. Kot dodaja, bo upošteval tudi zahtevane usmeritve oziroma ukrepe za ohranjanje kulturne dediščine in narave ter varovanje okolja, javne komunalne infrastrukture pa tukaj ne bo.

Kot pravi, je njegov osnovni namen to območje urediti. “Seveda pa ne skrivam, da je zraven tudi finančni vidik.” V zvezi z ugibanji krajanov, kdo dejansko stoji za projektom oziroma v čigavem interesu bi bil, pa pravi: “Najprej moram priti do koncesije, potem se bom pogovarjal naprej. Zdaj sem osredotočen samo na sprejem te dokumentacije. Ni nobenih pogovorov s potencialnimi kupci, ne pogodb z odjemalci.”

Na vprašanje, zakaj je, če je osnovni namen sanacija in ne izkoriščanje, treba območje s sedanjega slabega pol hektarja povečati na osem hektarjev, pa odgovarja, da se tega ni spomnil sam, pač pa strokovnjaki.

Preverili bodo možnost odlaganja jalovine

S prekinitvijo sprejemanja OPPN se je strinjal tudi pivški župan Robert Smrdelj, toda v prvi vrsti zato, ker ta zdaj ni predvideval možnosti odlaganja odpadnega izkopnega materiala (jalovine) z gradbišč v občini na tem območju za sprotno sanacijo (rekultivacijo), potem ko bo iz hribine pobran peščenjak. Prav to pa je bil po županovih besedah že pred desetletjem osnovni razlog za umestitev kamnoloma v občinski prostorski načrt. To možnost bodo zdaj še enkrat preverili. “Sprememba bo zelo verjetno zahtevala vrnitev postopka za en korak nazaj in ponovno javno razgrnitev, tako da bodo imeli krajani, tudi če so eno možnost spregledali, še vedno možnost povedati svoje,” pravi župan in dodaja, da mora občina vendarle vsako umeščanje v prostor obravnavati strokovno in enakopravno.


Najbolj brano