Delodajalci “profitirali” po eno plačo na leto

Poklicno zavarovanje - pogovorno mu še vedno pravimo beneficiran staž -, je za nekatere delodajalce strošek, ki se ga otepajo tudi po sodni poti ali pa ga ignorirajo in ne plačujejo. V sindikatu KS 90 in Delavski svetovalnici te kršitve izpostavljajo na primeru voznikov avtobusov in luških transportnih delavcev, ki v Luki Koper delajo prek podjetij IPS.

LJUBLJANA > Podjetja, ki izvajajo avtobusne prevoze, se pri interpretaciji, komu morajo plačevati poklicno zavarovanje in komu ne, sklicujejo na mnenje zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da so do njega upravičeni tisti vozniki avtobusov, ki so za volanom vsaj 80 odstotkov svojega delovnega časa in na mesec prevozijo vsaj 60.000 kilometrov.

Nerealni kriteriji za mestni promet

“Delodajalci so to vzeli za sveto,” pravi generalni sekretar sindikata KS 90 Damjan Volf, ki ne izključuje kartelnega dogovora med prevozniki, da bodo enostransko upoštevali pravilo o prevoženih kilometrih. “Pri občasnih in posebnih prevozih je teh 60.000 kilometrov lahko doseči, nemogoče pa je, da bi ta kriterij izpolnili tisti, ki vozijo v mestnem ali primestnem prometu,” povzema srž težave.

Težava, ki terja sistemske rešitve

Predsednik KS 90 Peter Majcen opozarja, da je neplačevanje poklicnega zavarovanja velik problem, ki ga je danes mogoče reševati le z individualnimi tožbami. Od države zato terjajo sistemske rešitve za izterjavo teh vplačil brez dolgotrajnih sodnih postopkov. Delodajalci v cestnem prometu in Luka Koper so zaradi neplačevanja poklicnega zavarovanja po Majcnovih besedah “profitirali približno eno mesečno plačo letno na delavca”.

Delodajalci zaradi neizpolnjenega kriterija 60.000 kilometrov svojim zaposlenim niso le prekinili plačevanja poklicnega zavarovanja, ampak so nekateri od voznikov zahtevali tudi vračilo preteklih vplačil v zavarovanje. Dogajanje se je preselilo na delovna sodišča. Ljubljansko je v sodbi, ki je oktobra lani postala pravnomočna, presodilo, da imajo v tožbi med Ljubljanskim potniškim prometom in zaposlenimi prav zaposleni.

“V sindikatu voznikov avtobusov imamo pripravljenih že 250 tožb, ampak naš cilj ni, da bi prenatrpali delovna sodišča s tožbami,” pravi Volf. Apelirajo na to, da naj država sistemsko uredi to področje in poskrbi, da bo delavec že v osnovi zaščiten, ne pa prepuščen enostranskim interpretacijam predpisov na strani delodajalcev in pravdanju z njimi.

Neposredno zaposleni v Luki zavarovani, tisti prek IPS podjetij pa ne

Na težavo z neplačevanjem poklicnega zavarovanja delavcem so naleteli tudi v Društvu delavska svetovalnica, ko so se ukvarjali z delavci, ki za Luko Koper delajo prek IPS podjetij. Če so vozniki avtobusov to zavarovanje nekoč imeli in se lahko pri uveljavljanju pravice za nazaj sklicujejo na petletni zastaralni rok, pa luškim transportnim delavcem, zaposlenim pri IPS, ta pravica nikoli ni bila plačana. “V vseh teh letih po javno razpoložljivih podatkih nobeden izmed tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev ni podpisal pogodbe s Kadom, na podlagi katere bi se plačevali prispevki za poklicno zavarovanje,” je opozoril Goran Lukić iz Društva delavska svetovalnica. V delavski svetovalnici s prstom kažejo na Luko Koper, ki da je subsidiarno odgovorna za te delavce. Pravijo, da ta odgovornost ne zastara, jo je pa treba dokazati po sodni poti. Po Lukićevi oceni je gotovo nekaj sto delavcev, ki so bili oškodovani zaradi neplačevanja tega zavarovanja. Nekateri bi že lahko izpolnili pogoje za upokojitev, pa morajo zaradi tega, ker niso bili zavarovani, še vedno delati.

Luka Koper plačuje poklicno zavarovanje svojim zaposlenim, ki so do tega zavarovanja upravičeni. “V primeru zaposlenih pri IPS podjetjih mora zanje to urediti njihov delodajalec. V kolikor delodajalec tega ne uredi, mu lahko inšpektorat za delo z odločbo odredi sklenitev poklicnega zavarovanja,” v Luki Koper zavračajo trditve, da so odgovorni tudi za delavce, ki so oziroma so bili zaposleni prek IPS.

---