Ohladitev iz Nemčije še ni dosegla primorskih podjetij

“Pri nas ohlajanja gospodarstva na nemškem trgu in recesije v Italiji ne čutimo. Na obeh trgih rastemo,” pravi Marino Furlan iz podjetja Intra Lighting. Da jim dela še ne primanjkuje, zatrjujejo tudi v nekaterih drugih primorskih podjetjih. Kot kaže, jih ohladitev iz Nemčije še ni dosegla, čeprav nekateri opažajo, da so kupci pri naročilih previdnejši.

Odpri galerijo

PRIMORSKA > “Nam še ne primanjkuje dela. Na trgih, kjer delamo, nismo zaznali ohlajevanja. Bomo videli, kaj bo prinesel čas,” pravi Matej Koglot, direktor družbe Gostol TST, kjer izdelujejo peskalne stroje; na tujem ustvarijo 85 odstotkov prihodkov. Zaradi ohlajanja nemškega gospodarstva in recesije v Italiji niso sprejeli še nobenih ukrepov. Koglot pojasnjuje, da so kupci morda nekoliko previdnejši pri naročilih.

Intra Lighting z 12-odstotno rastjo

Da ohlajanja gospodarstva na nemškem trgu in recesije v Italije ne čutijo in da na obeh trgih rastejo, pravijo tudi v podjetju Intra Lighting. “Naročila so, vse več je projektov. V februarju in marcu sem prepotoval tri četrt Evrope in nobene krize nisem zaznal v naši branži. No, kar nekaj podjetij v branži je šlo pred kratkim v stečaj, predvsem v Italiji in Nemčiji, tako da ... Morda delamo bolje kot drugi,” razmišlja Marino Furlan, predsednik uprave podjetja Intra Lighting, ki proizvaja naprave in opremo za razsvetljavo. Matično podjetje, ki je doma v Sloveniji, skoraj ves prihodek ustvari na tujem. V primerjavi z lanskim začetkom leta beležijo 12-odstotno rast.

Povpraševanje po delavcih za zdaj ne upada

Čeprav se bo gospodarska rast pri nas do konca leta umirila, se povpraševanje po delavcih za zdaj ne zmanjšuje. “Napovedi o upočasnjevanju gospodarske aktivnosti ne vplivajo na povpraševanje po delavcih. To za zdaj ne slabi. Še več, ker ne dobijo delavcev, ki pa jih potrebujejo, podjetja znižujejo svoje zahteve - denimo glede kompetenc - oziroma jih približujejo realnosti,” pravi Vesna Petric Uran, direktorica novogoriškega zavoda za zaposlovanje. Povpraševanje delodajalcev po delavcih ne slabi niti na južnem delu Primorske. “Delodajalci so v prvih dveh mesecih letošnjega leta objavili za 14,5 odstotka več prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani,” pravi Nevenka Bandelj, direktorica koprskega zavoda za zaposlovanje. Podatki o potrebah po delavcih po posameznih dejavnosti kažejo, da je več potreb na področju raznovrstne poslovne dejavnosti, gostinstva in turizma, gradbeništva in trgovine, manj potreb (po proizvodnih delavcih) pa v predelovalni dejavnosti, predvsem v podjetjih, ki so vezana na avtomobilsko industrijo. “Delodajalci, katerih proizvodnja se povezuje z avtomobilsko industrijo, nam sporočajo, da trenutno nimajo potreb po dodatnem zaposlovanju, vendar pa tudi ne predvidevajo zmanjšanja števila zaposlenih,” še pojasnjuje Bandljeva. SR

Hidria: manjši, a pričakovani upad

Po dolgoletnih kriznih razmerah in velikem upadu prodaje avtomobilov v obdobju od 2008-2014 je v zadnjih treh letih pričakovano prišlo do močne rasti prodaje. V Hidrii so tako sredi lanskega leta že presegali predkrizne ravni. Zdajšnji manjši upad prodaje je zato pričakovan. “Vprašanje pa je, ali gre pri tem za napoved večjih padcev ali pa za stabilizacijo trga, ki je še vedno na visokih ravneh. Glede na razpoložljive informacije gre po našem mnenju za slednje,” pravijo v Hidrii. Avtomobilska industrija deluje po načelu tako imenovanih “just-in-time” dobav, zato se nižja prodaja avtomobilov takoj občuti v celotni dobaviteljski verigi. Manjši upad prodaje, tudi v Evropi, je zato zdaj pričakovan. “Trenutno stanje naročil se v celoti že odseva v tekočih naročilih, ta so v prihodnjih mesecih nekaj nižja, v celoti do pet odstotkov,” pravijo v Hidrii. Gibanje njihovih naročil je zelo različno po posameznih poslovnih enotah in skupinah proizvodov, tako kot je različna prodaja posameznih znamk in modelov avtomobilov.

V Hidrii posebej izrazitih padcev ne beležijo. Dizelski segment je trenutno stabilen, prodaja je na lanskoletni ravni. V največji krizi dizelske tehnologije so napovedali, da se bo zeleni čisti dizel na veliko vrnil, in to se že dogaja. Posebej hitro pa narašča prodaja rešitev za hibridne in električna vozila, denimo 48V sistem starter-generatorja za rekuperacijo mehanske energije v električno, s katerim Hidria opremlja avtomobile Audija, Fiat Chryslerja in Renaulta.

Kadrovsko politiko prilagajajo razmeram na trgu. Še vedno zaposlujejo tehnične strokovne kadre, predvsem mehatronike, orodjarje, strojne tehnike, inženirje strojništva, diplomirane inženirje elektrotehnike, strojništva ...

Smarteh raste, a ne v “mrtvi” Italiji

V tolminskem podjetju Smarteh izvozijo več kot 90 odstotkov izdelkov in rešitev, ki jih sami razvijejo in izdelajo, namenjeni pa so avtomatizaciji zgradb, hotelov, bolnišnic, šol, poslovnih prostorov, turističnih potniških ladij ter naftnih ploščadi. “Izdelke prodajamo po vsem svetu, zato v tem trenutku še ne čutimo upada naročil. Nasprotno, celo naraščajo,” pojasnjujejo v vodstvu podjetja in še dodajajo: “Italijanski trg pa za naše visokotehnološke inovativne izdelke že desetletja stagnira oziroma je mrtev, zato morebitno dodatno ohlajanje ne bo prineslo bistvenih sprememb.” Vsako leto beležijo vsaj 15-odstotno rast prometa v primerjavi s predhodnim letom.

V Pivki pozorno spremljajo brexit

Skupina Pivka načrtuje letos rahlo rast, saj ni neposredno vezana na splošne trende in panoge, kot je avtomobilska. Povpraševanje po izdelkih skupine Pivka - Delamaris se ne spreminja, tako sledijo začrtanim proizvodnim, kadrovskim in prodajnim planom tako na lokaciji Pivka kot tudi Kromberk. Po dveh mesecih še ne morejo sklepati ali ocenjevati, kakšno bo celotno leto. “Nekoliko zaznavamo skrb zaradi brexita, ki bi lahko preusmeril določene tokove blaga in bi lahko negativno vplivali na živilsko predelovalno industrijo,” pravi Janez Rebec, predsednik uprave Pivka in direktor Delamarisa.

V Luki Koper pri pretovoru avtomobilov, kjer se najprej pokaže ohlajanje svetovnega gospodarstva, še niso zaznali nihanj, a bržkone je po njihovem mnenju še prezgodaj za zanesljivejše ocene. Metod Podkrižnik, član uprave Luke, ob tem izpostavlja tudi strukturo pretovorjenih avtomobilov. “Za Kitajsko in Japonsko prek Luke potujejo predvsem avtomobili prestižnejših znamk in pri teh ni napovedanega ohlajanja,” je povedal pred nedavnim. V Luki se v tem času ravno nadejajo podpisa nove pogodbe z nemškim Daimlerjem za prihodnja tri leta.

Plama pur: manjša prodaja je verjetna

“Prodajna pričakovanja so po načrtih podobna tistemu, kar smo realizirali v 2018, kar se trenutno kaže kot zelo optimistično. Obseg poslovanja se je znižal, naročil je manj, to pa je čutiti že od jeseni 2018 naprej,” ugotavlja direktor Plame pur Uroš Barba. Začetek letošnjega leta je sicer precej bolj umirjen kot začetek lanskega, kljub temu pa računajo, da se bodo zadeve zaradi novih kupcev in projektov uravnale. “O manjši prodaji v letošnjem letu je preuranjeno govoriti, čeprav je ne izključujemo in je verjetna. Prav gotovo se pozna kriza v avtomobilski industriji (predvsem skupina VW, a ne samo ta), upočasnile se tudi nekatere druge panoge,” pravi Barba. Dodaja, da sta diverzifikacija poslovanja ter iskanje novih kupcev in trgov (bodisi v geografskem smislu bodisi kot panoga) pri njih stalna naloga in ni vezana samo na čas krize in upočasnitev gospodarskih aktivnosti na določenih trgih.

Poslabšanje prihaja z zamikom

Za Mitol sta Nemčija in Italija manj pomembna trga, saj veliko večino prihodkov ustvarijo na območju nekdanje Jugoslavije, v Rusiji, Romuniji, na Češkem ... “Na teh trgih je utrip tak kot lani, toda to še ne pomeni, da se kmalu ne bo obrnilo. V gradbeništvu so aktivnosti povezane s projekti; ko se ti zaključijo, to z zamikom občutimo vsi, ki smo tako ali drugače povezani s to panogo,” pojasnjuje direktor Mitola Robert Srabotič. To povezanost blažijo tako, da vse bolj stavijo na specifične izdelke, kjer je manj konkurence in lahko dosegajo višje cene. “To je ena smer, druga pa je še večja prisotnost Mitola na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer je naša blagovna znamka cenjena in uveljavljena,” še pravi Srabotič.

---