Ministrstvo se še ni odločilo o tožbi zaradi koprske zmešnjave
Slovenija
21. 03. 2019, 06.00
, posodobljeno: 27. 03. 2019, 17.44
Ministrstvo za javno upravo se še ni odločilo, ali naj toži podjetje SRC zaradi krnjenja ugleda države. Ministrstvo podjetju pripisuje krivdo za zmedo v drugem krogu županskih volitev, ko v Kopru do jutra niso vedeli, kdo bo novi župan. Država naj bi si z zunanjimi izvajalci pri ugotavljanju rezultata volitev pomagala še do leta 2022, nato pa uvedla svoj informacijski sistem.
Minister Rudi Medved (levo) in direktor službe Državne volilne komisije sta včeraj napovedala, da bo
država do leta 2022 vzpostavila svoj informacijski sistem za podporo volitev in referendumov. Foto: Jana Krebelj
LJUBLJANA
> “Tožbe še nismo vložili, seveda pa to še ne pomeni, da je morda tudi ne bomo,” pravi minister za javno upravo Rudi Medved.
Tako vpisati podatke o volilni udeležbi
Medved je pred časom napovedal premislek o odškodninski tožbi zaradi krnjenja ugleda države. Kot je dejal včeraj, se s podjetjem pogovarjajo v smeri, da do tožbe vendarle ne bi prišlo, saj bi bili radi zgled državljanom, ki se radi tožijo za vsako stvar. “To z našega vidika ni bila malenkost,” sicer poudarja minister. “Želeli smo javno opozoriti, da želimo od vseh pogodbenih partnerjev, pa naj bodo iz realnega ali javnega sektorja, visoko mero profesionalnosti, tako kot se to vsak dan in vsako minuto zahteva od nas.” Ministrstvo zdaj pri podjetju uveljavlja kazen po pogodbi; gre za 400 evrov kazni.
Zmeda v Kopru zaradi neosveževanja
V drugem krogu županskih volitev decembra lani je zaradi neosveževanja spletne aplikacije ministrstva za javno upravo prišlo do zmede pri ugotavljanju volilnega izida v Kopru. Pozneje so na ministrstvu pojasnili, da je bilo za osveževanje podatkov zadolženo podjetje SRC, ki bi moralo po pogodbi zagotoviti navzočnost delavcev na sedežu ministrstva do enih ponoči. Delavci naj bi kljub temu ministrstvo zapustili že ob desetih zvečer, saj naj bi presodili, da se ne more zgoditi več nič presenetljivega. Da nam pojasnijo svojo plat zgodbe, smo prosili tudi podjetje SRC. Na njihov odziv še čakamo.
Zaradi zapleta pri ugotavljanju izida volitev je potezo naredila tudi Državna volilna komisija (DVK). “Primer v Kopru nam je dal zelo jasen signal, da je treba dopolniti navodilo okrajnim volilnim komisijam, naj takoj, ko se zaprejo volišča, vpišejo v ustrezen informacijski sistem udeležbo,” pravi direktor DVK Dušan Vučko. Če bi občinska volilna komisija Koper to storila, bi tako ministrstvo kot zunanji izvajalec vedela, da je treba počakati še na deset odstotkov glasov.
Sicer pa Vučko ob takšnih in podobnih napakah ponavlja, da so volitve izjemno zahteven projekt. “Volitve so največja prireditev, ki jo jo organizira država. Na to prireditev je povabljenih milijon 700.000 gostov, v organizacijo je vključenih več kot 23.000 ljudi.” Nemogoče je, da pri izvedbi volitev ne bi prihajalo tudi do težav, te pa vedno porodijo dvome o poštenosti volitev, čeprav je razlog za zaplet lahko povsem tehničen. V preteklosti, denimo, enega od volišč niso mogli odpreti, ker je tajnica volilne komisije obtičala v dvigalu.
Dušan Vučko direktor Državne volilne komisije
“Volitve so največja prireditev, ki jo jo organizira država. Na to prireditev je povabljenih milijon 700.000 gostov, v organizacijo je vključenih več kot 23.000 ljudi.”
Za lastni sistem 1,5 milijona evrov
Medved in Vučko sta zmedo, ki je na zadnjih lokalnih volitvah povzročila špekuliranja o koprski kuhinji, komentirala ob robu podpisa sporazum o sodelovanju pri projektu zagotovitve enotnega informacijskega sistema za podporo vsem volitvam in referendumom. Gre za to, da državi po letu 2022 za informacijsko podporo ne bi bilo treba več najemati zunanjih izvajalcev, ampak bi imela svoj sistem. Idejo o vzpostavitvi lastnega sistema je Vučko podal že leta 2012 in ni nastala pod vplivom koprskega primera.
Največ, 220.000 evrov, je DVK zunanjim izvajalcem informacijske podpore plačala ob izvedbi zadnjih parlamentarnih volitev. To sicer ni največji strošek za izvedbo volitev ali referendumov. Delo članov volilnih komisij in volilnih odborov za vsake volitve stane približno milijon evrov. Strošek, o smiselnosti katerega bi veljalo temeljito razmisliti, je po Vučkovem mnenju 800.000 evrov za pisno obveščanje volilcev o dnevu glasovanja.
Napovedani razvoj lastne informacijske podpore naj bi stal približno 1,5 milijona evrov. Informacijski sistem, ki bi ga uporabljali za vse volitve in referendume, bi moral omogočati več kot le spremljanje rezultatov na dan glasovanja. Sistem bi lahko zagotovil tudi podporo pri obveščanju volilcev ter elektronske kandidacijske postopke.
Na ministrstvu in DVK uvedbo lastnega informacijskega sistema napovedujejo za leto 2022. Rok bi bil lahko krajši, vendar želijo- v izogib dodatnim spremembam in stroškom - počakati in upoštevati tudi napovedane spremembe volilnega sistema.