Galerija ob morju vabi v mesto

Tam, kjer od zgodnje pomladi do pozne jeseni v mesto vstopa največ turistov, ladijske potnike najprej sprejme fotogalerija ob morju, ki jo je pred štirimi leti skupaj z javnim podjetjem Marjetica Koper ustanovilo Gledališče Koper in od lanskega decembra deluje pod pokroviteljstvom Luke Koper.

Na njenih zidovih se je do danes zvrstilo devet razstav, najnovejša, Pomlad domačinke Polone Krevatin, in druga pod novim pokroviteljem pa bo na ogled do sredine maja.

Fotogalerijo, ki je jeseni leta 2015 razbila enoličnost zidu ob nekdanji trdnjavi Bastion nasproti koprskega potniškega terminala in je nastala po vzoru galerij na prostem, kakršne so se pri nas pred Koprom uveljavile že v Ljubljani, Velenju in Novi Gorici, sestavlja osem razstavnih panojev, ki očem ladijskih potnikov ali mimoidočih na severni koprski obvoznici zaradi svoje velikosti, merijo namreč kar trikrat tri metre, ne ostanejo skriti.

Dosedanje razstave:

Jaka Varmuž, Radovan Čok, Peter Uhan in Nejc Saje, 15 let Gledališča Koper, 2015/2016

Jaka Varmuž, Koper, 2016

Projekt Pokrajinskega muzeja Koper, Carpaccio 500, 2016/2017

Jaka Jeraša, Koper, 2017

Uroš Kekuš Kleva, Morje, 2017

Jaka Ivančič, Zeleno pristanišče, 2017/2018

Jaka Ivanc, Zatišje, 2018

Ubald Trnkoczy, Male zgodbe naše dediščine, 2018

Jaka Varmuž, Predstave Gledališča Koper 2016-2018, 2018/2019

Polona Krevatin, Pomlad, 2019

Tovrstne prednosti se zavedajo tako kustosi galerije - koprski fotograf Jaka Jeraša, akademski slikar in scenograf Milan Percan ter režiserka Katja Pegan - kot ustvarjalci - fotografi. Slednji še posebej, saj v Kopru ni galerije, specializirane za fotografske razstave. Galerija ob morju pa jim omogoča razstavo osmih povečav in pritegne pozornost tudi tistih, ki niso obiskovalci razstav. “Galerija na prostem ne more nadomestiti galerijskega prostora, lahko je le začasna rešitev,” je prepričan fotograf Jaka Jeraša, in dodaja, da “prava razstava potrebuje pravo razstavišče”. Prav tako je prepričan, da bi se moralo na leto zvrstiti vsaj šest razstav, samostojnih ali skupinskih, saj ljudje, ki več mesecev hodijo mimo enih in istih povečav, ob novi razstavi teh niti opazili ne bi več.

Fotografija je dobra ali slaba

Galerija, v kateri se je do danes zvrstilo že devet razstav, ima ob velikosti razstavnih panojev še eno posebnost - razstavljavce zavezuje k fotografijam v kvadratnem formatu. Milan Percan pravi, da ne pozna fotografa, ki bi fotografiral v tem formatu, zato se morajo avtorji, ki razstavljajo v Galeriji Luka Koper, formatu prilagoditi, predvsem pa mora biti fotografija kakovostna.

In prav kakovost fotografije je premisa, ki kustose galerije vodi pri odločitvah o strukturi galerijskega programa. “Ni umetniške ali neumetniške fotografije,” pravi Jaka Jeraša, “fotografija je lahko samo dobra ali slaba.” Dobre fotografije so prepoznali tudi v delu mlade koprske fotografinje Polone Krevatin, ki je pod naslovom Pomlad zbrala osem portretov enomesečnih novorojenčkov, v katerih Percan prepoznava “subverzivnost v všečnosti, v otrocih, ki spominjajo na pomlad, pa Benetton efekt”. Razstavljene fotografije so prepričale tudi upravo Luke Koper, ki se je odločila, da galerijo sponzorsko podpre vse do konca tega leta.

V ponos, v premislek, v izziv

“V Luki Koper smo ponosni, da galerija na prostem, ki gleda proti pristanišču, nosi naše ime. Veseli nas, da smo skupaj z Gledališčem in Mestno občino Koper našli način, kako tej galeriji, ki pomembno prispeva h kulturni pestrosti mesta, zagotoviti stabilno financiranje in omogočiti predvsem lokalnim fotografom, da svoja dela predstavijo najširši javnosti.”

Sebastjan Šik, vodja odnosov z javnostmi v Luki Koper

“Tako kot za vsak razstavni prostor sta tudi za Galerijo Luka Koper ključni dve vprašanji: kdo in kaj razstavlja in komu je razstava namenjena. Najti osem res dobrih fotografij, ki bi jih povezovala rdeča nit ali bi pripovedovale zgodbo, ni lahko. Za prihodnje razstave zato najprej predlagam razpis fotonatečaja, ki bi privabil več fotografov, tudi fotografe iz notranjosti, s tem pa zagotovil ne le raznolikost gradiva, ampak tudi več dobrih fotografij. Komu je namenjena galerija? Voznikom, ki se le peljejo mimo, zagotovo ne, povečave na panojih opazijo pešci, predvsem pa turisti, ki Koper obiščejo z ladjo. Če je razstavni prostor namenjen tudi njim, bi morala galerija zadovoljiti tako okus poznavalcev kot enodnevnih obiskovalcev z ladje.”

Jaka Jeraša, fotograf

“Z galerijo na robu mestnega jedra, kjer se stikata morje in kopno, staro in novo, je mesto iz degradiranega prostora ustvarilo pomemben, predvsem pa prijeten prostor za nas in za tiste, ki k nam prihajajo. Galerija, četudi ne klasična, je dodana vrednost mestu, je okras njegove predsobe. Zato naj bo njena naloga s kakovostno fotografijo, skozi oči fotografov, predstaviti življenje, razmišljanje - dihanje tega dela sveta.

Milan Percan, akademski slikar in scenograf

“Galerijo na odprtem podpiram, saj s svojo dostopnostjo širi krog obiskovalcev fotografskih razstav, predvsem pa promovira fotografe, še posebej lokalne, ki z različnimi stili, vsebinami in uporabo tehnik bogatijo fotografske podobe mesta, Obale. Prav je, da turistom s fotografijo na dopadljiv način pokažemo to, kar je lastno Obali. Hkrati pa pogrešam prostor za kaj bolj drznega, kar bi razstavni prostor sčasoma preusmerilo v bolj 'art' galerijo na prostem.”

Jaka Varmuž, fotograf in multimedijski umetnik

---