Kdor nima 40 let delovne dobe, bi delal do 67. leta

Upokojitvena starost za tiste, ki nimajo 40 let delovne dobe, bi se povišala na 67 let. Pogoji za tiste, ki so delali 40 let, pa bi se izboljšali. “Nikomur ne bo treba delati več kot 40 let. Kdor bo želel delati dlje, bo to možnost imel in ga bo država dodatno stimulirala,” pravi ministrica za delo Ksenija Klampfer.

LJUBLJANA > Do povišanja upokojitvene starosti s 65 na 67 let za tiste, ki nimajo 40 let delovne dobe, bi prišlo postopoma. Upokojitvena starost bi se povečevala po dva meseca na leto med leti 2023 in 2034.

Dvojni status: plača in 50 odstotkov pokojnine

Tistim, ki imajo 40 let delovne dobe in si želijo še delati, bi šla država na roko z izboljšanjem pogojev za sočasno prejemanje pokojnine in opravljanje dela. Po sedanjem sistemu lahko upokojenci ob plači prejemajo 20 odstotkov pokojnine. Po novem bi upokojenec z dvojnim statusom prva tri leta ob plači prejemal 50 odstotkov svoje pokojnine. Nato bi se moral upokojiti in se kot vsak drugi iskalec dela prijaviti na delovno mesto. Če bi ga delodajalec zaposlil, bi takšnemu delavcu poleg plače pripadala pokojnina v celoti. To je, tako ministrica, “varovalka za javni sektor”. Samostojnim podjetnikom, ki dajejo delo sami sebi, tega postopka upokojitve in ponovne zaposlitve ne bi bilo treba izpeljati.

Ministrstvo v predlaganih spremembah pokojninske zakonodaje izpolnjuje tudi koalicijsko zavezo o postopnem dvigu odmernega odstotka na 63 odstotkov za 40 let dopolnjene pokojninske dobe. S spremembo bi ustavili padanje pokojnin; pri moških je odmera padla že na 57 odstotkov. Uvedli bi tudi dodatni odmerni odstotek v višini 1,25 odstotka za skrb za otroka. “Leta 2025 se bodo pokojnine dvignile za približno osem odstotkov,” napoveduje Klampferjeva. Z boljšim, dvoodstotnim odmernim odstotkom bi bili nagrajeni tudi tisti, ki bi delali po izpolnitvi pogojev za upokojitev.

Preprečiti želijo raznovrstne zlorabe

V paket sprememb, ki naj bi jih 22. marca obravnavali socialni partnerji, vlada bi jih nato potrdila do poletja, veljati pa bi začele po novem letu, sodijo tudi spremembe na trgu dela in spremembe na področju sociale.

Ministrstvo predlaga ukinitev dodatka za aktivnost za prejemnike denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč se je lani povišala na 392 evrov. Ta pomoč skupaj z dodatkom za aktivnost v nekaterih primerih doseže 89 odstotkov minimalne plače, kar prejemnikov ne motivira, da bi si poiskali zaposlitev. “Ugotavljamo tudi, da določene skupnosti ustanovijo društvo, to pa izda potrdila o opravljanju prostovoljnega dela. Na podlagi tega si posameznik lahko umetno dvigne dodatek za aktivnost,” na zlorabe opozarja ministrica.

Spremenili bi se tudi pogoji prejemanja nadomestila za brezposelnost. Delavcu po sedanjem sistemu nadomestilo pripada po devetih mesecih zavarovalne dobe, po novem bi mu po 12 mesecih. Tudi predlogu za to spremembo botrujejo zlorabe. “V določenih panogah, kot so gradbeništvo pa tudi izobraževanje, delavca zaposlijo za devet mesecev, nato ga delodajalec za tri mesece odpusti in delavec na zavodu prejema denarno nadomestilo za brezposelnost. Potem ga zopet zaposli za devet mesecev ...” opisuje Klampferjeva, ki predlagano spremembo vidi kot enega od načinov za preprečevanje prekarnosti.

Ministrstvo v svojih predlogih skrajšuje čas najdaljšega prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost s 25 mesecev na 19 mesecev. “Ugotavljamo, da delodajalci umaknejo delavca na zavod za zaposlovanje na 'čakanje', od koder gre delavec neposredno v upokojitev,” pravi ministrica, ki želi s tem ukrepom podaljševati delovno aktivnost starejših.

Predvideno je zvišanje najnižjega nadomestila za brezposelnost z 275 evrov neto na 392 evrov neto. Višina najnižjega nadomestila se ni spremenila že od leta 2011, zato je prav, da jo postavijo na raven osnovnega zneska minimalnega dohodka za samsko osebo, menijo na ministrstvu.

Učinek opisanih in še nekaterih ukrepov naj bi bil finančno nevtralen. Višji odmerni odstotek bo, denimo, povečal odhodke pokojninske blagajne. Po drugi strani bi se zaradi določila, da lahko delavec nadomestilo za brezposelnost prejema šele po 12 mesecih, in zaradi skrajšanja obdobja prejemanja nadomestila na največ 19 mesecev znatno povečali proračunski prihranki.

---