Predlog GZS prvi korak na težki poti

Povprečna bruto plača v zasebnem sektorju bi se morala do leta 2025 dvigniti na 2000 evrov, v svojem predlogu socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema predlaga GZS. To se lahko zgodi ob izpolnitvi nekaterih predpogojev; prvi med njimi je rast produktivnosti.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je svoj predlog za prenovo plačnega sistema in dvig plač v gospodarstvu pripravila s ciljem, da bi se povprečna bruto plača do leta 2025 povečala za 24 odstotkov. Dodana vrednost na zaposlenega bi se morala do takrat povečati na 60.000 evrov, obseg izvoza pa na 50 milijard evrov.

Višja produktivnost je predpogoj za vse ostalo

“Glavni fokus Slovenije mora biti usmeritev v višjo produktivnost oziroma višjo dodano vrednost na zaposlenega,” je najpomembnejši predpogoj za rast plač izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Višja produktivnost bi hkrati omogočila, da bi imela podjetja več denarja za vlaganja v razvoj, blagodejna pa bi bila tudi za državni proračun, saj bi se vanj nateklo več davkov in prispevkov.

Sonja Šmuc

generalna direktorica GZS

“Rast produktivnosti mora biti ključna usmeritev Slovenije.”

Po izračunih GZS bi se morala produktivnost dela povečevati za 4,8 odstotka letno. V preteklem štiriletnem obdobju se je povečevala le za 2,7 odstotka. “Ob ustreznem dvigu produktivnosti se lahko povprečna bruto plača zviša za 370 evrov,” je pojasnil Bojan Ivanc, glavni ekonomist v analitski službi GZS.

Produktivnost bi lahko povečali z višjimi vlaganji v raziskave in razvoj, boljšim izobraževanjem že zaposlenih in tistih, ki se šele šolajo, ter s povečanjem kadrovskega bazena. Ta bi lahko novo delovno silo dobival z zgodnejšim vključevanjem mladih na trg dela, premišljeno politiko pridobivanja tujih delavcev, predvsem pa s povečanjem stopnje delovne aktivnosti starejših.

Predlani je bilo pri nas delovno aktivne le 42,7 odstotka populacije, stare med 55 in 64 let. Do leta 2025 bi veljalo priti na 57 odstotkov, kar je tudi povprečje v EU. V ta namen je treba delovna mesta in delovni čas prilagoditi starejšim delavcem.

Javni sektor naj zaostaja za zasebnim

GZS se v dokumentu, ki ga je kot izhodišče za nadaljnji pogovor že poslala ostalim delodajalskim in sindikalnim organizacijam, dotika tudi razmerij med minimalno in povprečno plačo ter odnosa med plačami v javnem in zasebnem sektorju. Predlagajo, da bi se najnižja osnovna plača izenačila z minimalno, ta pa bi se lahko spreminjala le ob soglasju socialnih partnerjev. Povprečna plača bi morala rasti hitreje od minimalne. Trenutno je minimalna plača določena pri 53 odstotkih povprečne, do leta 2025 pa bi jo po mnenju GZS veljalo spraviti na 41 odstotkov, kar je primerljivo z drugimi evropskimi državami.

GZS predlaga tudi, da naj povprečna bruto plača v javnem sektorju za odstotno točko zaostaja za povprečno bruto plačo v gospodarstvu.

Med drugimi možnimi ukrepi so na GZS izpostavili izločitev odmora za malico iz definicije delovnega časa, s čimer bi se povečala urna postavka za opravljeno delo. Predlagajo tudi znižanje obeh stopenj DDV ter uvedbo socialne kapice. Na GZS poudarjajo, da je soglasje socialnih partnerjev nujni pogoj za spremembe.

V ZSSS pozdravljajo prvi korak

V ZSSS, največji sindikalni centrali, ki je tudi sama izpostavljala potrebo po spremembah plačnega sistema v zasebnem sektorju, predloge GZS za zdaj komentirajo le načelno in se še ne opredeljujejo o vsebini. Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, pozdravlja pobudo, da bi plače v zasebnem sektorju urejali z načelnim dogovorom. “V tem trenutku je to prepuščeno kolektivnim pogodbam, teh pa nimamo več povsod. Za približno 30 odstotkov zaposlenih ne velja nobena kolektivna pogodba, kar pomeni, da so plače popolnoma odvisne od individualnih rešitev,” potrebo po načelnem dogovoru, ki bi bolje ščitil pravice delavcev, utemeljuje Jerkičeva.

V ZSSS kot pomoč ali pa kot odgovor na predloge GZS pripravljajo splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, v kateri bi spet zajeli vse zaposlene v zasebnem sektorju. Tudi v veljavnih kolektivnih pogodbah je treba po njihovem doseči nove dogovore o plačah. “Kako bomo do dogovora prišli, je precej zahtevna naloga,” se zaveda Jerkičeva. Razlike med delodajalci in sindikati so posebej velike, ko pogovor nanese na dodatke. “Zelo boleč bo pogovor o dodatku na delovno dobo,” napoveduje. Vendar dodaja: “Če hočeš priti do rešitve, moraš začeti s prvim korakom in ta poziv, naslovljen na socialne partnerje, je lahko dober začetek.”


Najbolj brano