Glasba odplakne z duše vso umazanijo sodobnega sveta

“Glasba odplakne z duše vso umazanijo sodobnega sveta,” je kredo Aneja Potočnika, dijaka 2. letnika kitare na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Mladega glasbenika, ki prihaja iz Medane v Brdih, označuje visoka delovna etika, s pomočjo katere premaga nemalo ovir pri glasbenem izobraževanju pa tudi na tekmovanjih.

Prav na tekmovanja ima Anej Potočnik poseben pogled, ki si ga je zgradil na podlagi mnogih izkušenj tudi ob številnih najvišjih uvrstitvah. Najraje ima umirjeno in tolažilno glasbo baročnega skladatelja Silviusa Leopolda Weissa, obožuje pa tudi lutnjo. Igranje kitare mu ne pomeni le delo in obveznost, ampak sprostitev in pomiritev. V roke jo prime tudi v prostem času.

Prvi stik z glasbo je imel pri petih letih, ko je kitaro začel igrati starejši brat Alen, ki ga je Anej večkrat radovedno poslušal med vadbo: “Nežen zvok kitare me je tako prevzel, da so me starši pri osmih letih vpisali v glasbeno šolo,” začne pripovedovati Anej. Na Glasbeni šoli Nova Gorica je nad njegovim znanjem bdela učiteljica Vlasta Rosa. Ko jo je za kratek čas nadomestil učitelj Ante Radnić, je Anej pričel z glasbenimi tekmovanji. Z učiteljico sta to pot dobro nadgrajevala. Uspešen tako na domačih kot na tujih glasbenih tekmovanjih si je izoblikoval svoj pogled: “Po svoje je vsak udeleženec zmagovalec. Ogromno truda je namreč potrebno vložiti, da se program izvede do določene ravni, potem se pa v desetih minutah pred komisijo zgodi karkoli. Lahko je to uspeh, lahko je polom, oboje pa prinese določene odgovornosti: ohraniti svojo doseženo raven ali pa popraviti napake. Sam se navadno odločam za težji program in mi za to ni žal, čeprav na ta način izgubim kakšno dodatno točko. Po drugi strani pa pridobim veliko več, kar ni merljivo v točkah.” Posebno poglavje se je Aneju odprlo na novogoriški glasbeni šoli, ko se je začel preizkušati v duih z bratom. Skupaj sta dosegla enega nepozabnih uspehov - najvišjo nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju Porečki tirando na Hrvaškem. Čeprav je dosegel visoke uvrstitve doma, v Italiji in na Hrvaškem, prizna, da mu je bila ta zmaga najljubša: “Vsak s svojim, čeprav različnim karakterjem muziciranja sva prispevala k skupnemu, družinskemu uspehu. Uspela sva združiti glasbeno energijo. Skupno veselje in sreča, da sva poplačana za ves trud in najino predano muziciranje, mi pomeni več kot sama prva nagrada.” Temu je sledilo še več tekmovanj in leta 2014 snemanje zgoščenke v studiu na Glasbeni šoli Nova Gorica. V želji po nadgrajevanju znanja in druženju z mladimi kitaristi je začel obiskovati poletno šolo v okviru Mednarodnega festivala kitare v Postojni. Tam je spoznal sedanjega profesorja Antona Črnuglja, ki po besedah Aneja vestno in vztrajno skrbi za nadaljevanje razvoja njegovega glasbenega talenta in dodaja: “Ponosen sem na to, da sem lahko njegov učenec.” Zdaj že 8. Festivala kitare se z veseljem redno udeležuje, saj pridobiva dragocene izkušnje od profesorjev in sovrstnikov.

Na valovih Radia Koper boste nocoj ob 20. uri v rubriki Primorski glasbeni talenti prisluhnili Aneju Potočniku v izvedbah skladb Ville-Lobosa, Giulianija, Torrobe, s katerimi je na 47. državnem tekmovanju TEMSIG dosegel srebrno uvrstitev. Zaigral pa bo tudi v duetu z bratom Alenom.

Anej ima še enega posebnega glasbenega sopotnika: “Moj brat je kot nekakšen mentor, saj je tudi on še vedno povezan z glasbo, s kitaro. Njegove izkušnje iz sveta glasbe prenaša name, mi svetuje, usmerja, pomaga, tudi takrat, ko mi je bilo težko pri petnajstih letih iti na šolanje stran od doma, v Ljubljano.” Tihe želje Aneja sta študij kitare na Dunaju in koncertiranje. Zaveda se, da so to visoki cilji. Pri njihovi uresničitvi si, poleg z vestnim in prizadevnim delom, pomaga z umikom v naravo, kjer najde svoj mir, zbriše neželena čustva in nenazadnje črpa tudi navdih za glasbo, za življenje.

---