Zakaj politične stranke h kandidaturi na volitvah vabijo novinarje?

“Najprej sem morala razčistiti s tem, da je moje novinarske poti nepreklicno konec,” je proces odločanja, ali naj postane nosilka liste stranke LMŠ na volitvah v Evropski parlament, povzela zdaj že nekdanja novinarka informativnega programa POP TV Irena Joveva. Ni prvič, da bo politična stranka glasove volilcev nabirala s pomočjo prepoznavnega medijskega obraza.

Stranka LMŠ je z izbiro Irene Joveve (pred mikrofoni) za nosilko 
svoje liste na evropskih volitvah poskrbela za precejšnje presenečenje, a prehajanje novinarjev v politiko je bilo aktualno na 
vseh volitvah v vseh mandatih.   Foto: STA
Stranka LMŠ je z izbiro Irene Joveve (pred mikrofoni) za nosilko svoje liste na evropskih volitvah poskrbela za precejšnje presenečenje, a prehajanje novinarjev v politiko je bilo aktualno na vseh volitvah v vseh mandatih.  Foto: STA

LJUBLJANA > Podoben preskok iz novinarstva v politiko je pred desetimi leti naredila Tanja Fajon. Preden je kandidirala na listi SD, je bila bruseljska dopisnica javne RTV. Novinarji se kot kandidati pojavljajo na vseh volitvah. Nazadnje je bil na lokalnih volitvah na Jesenicah za župana izvoljen novinar Dela Blaž Račič, ki je kandidiral neodvisno, preskok v politiko pa se na volitvah ni posrečil novinarju Dnevnika Dejanu Karbi, ki je kot županski kandidat SD kandidiral v Ljutomeru.

Iz novinarstva v politiko. In spet nazaj.

V sodobni politični zgodovini Slovenije najdemo tudi precej osmoljencev, ki pa so se po neuspešni kandidaturi vrnili v novinarstvo. Ljerka Bizilj, denimo, se je po poslanskem mandatu vrnila na javno RTV, kjer je bila urednica, na koncu pa direktorica televizije. Neuspešna kandidatura na listi Popovičeve stranke Slovenija je naša leta 2004 ni prekinila novinarske kariere Janka Šoparja, ki je pozneje postal voditelj Tednika. Za evropsko poslanko na listi LDS je leta 2009 neuspešno kandidirala dopisnica RTV iz Trsta Mirjam Muženič. Takratno vodstvo javne televizije ji je onemogočilo takojšnjo vrnitev na televizijske zaslone.

Alem Maksuti

Inštitut za politični menedžment

“Novinarji so javno prepoznavni. Ukvarjajo se z javnimi tematikami. Predvideva se, da vedo, za kaj gre, in da lahko prepoznajo vrednote stranke, ki naj bi jo predstavljali.”

Seznam novinarjev, ki so odšli v politiko, v njej ostali ali pa si po koncu politične kariere poiskali delo zunaj medijev, je še daljši. Spomnimo na Danico Simšič, ki je bila poslanka, nato pa županja Ljubljane, ter na poslance Bogdana Baroviča, Mitjo Meršola, Tamaro Vonta, Melito Župevc in Mira Petka. Majda Širca se je preizkusila v vlogi poslanke in ministrice, Mojca Drčar Murko pa ima za seboj mandat evropske poslanke. In še bi se kdo našel.

Novinarji v fokusu političnih strank

Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment na vprašanje, zakaj politične stranke na svoje kandidatne liste vabijo novinarje, odgovarja: “Zaradi tega, ker so novinarji javno prepoznavni.” To velja zlasti za novinarje, ki delajo pred kamero. “Na drugi strani se novinarji ukvarjajo z javnimi tematikami. Predvideva se, da vedo, za kaj gre, in da lahko prepoznajo vrednote stranke, ki naj bi jo predstavljali.”

Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede je razloge, zakaj so novinarji privlačni za politične stranke, naštel na primeru Joveve: “Gre predvsem za osebo, ki je prepoznavna in kot takšna za neko politično stranko zanimiva. Gre za osebo, ki do sedaj ni bila vpletena v nobeno afero, niti v politično niti v novinarsko ali medijsko. Ima neko kredibilnost, je mlada, pozna notranjo politiko ... S takšnimi značilnostmi gotovo izpolnjuje vrsto karakteristik, ki jih neka politična stranka išče pri svojem kandidatu, da bi bil ta prepričljiv in hkrati všečen.”

Ko se daš na plakat, izgubiš nepristranskost

Joveva, ki je novinarsko pot začela pri Slovenski tiskovni agenciji, po prejemu nagrade Društva novinarjev Slovenije za najboljšo mlado novinarko pa leta 2015 odšla v notranjepolitično redakcijo oddaje 24 ur na POP TV, je svoji novinarski karieri napovedala nepreklicni konec. Ankete trenutno kažejo, da lahko LMŠ upa celo na štiri evropske poslance, zato se njena izvolitev ne zdi vprašljiva.

Če ne bo izvoljena, bo izgubila kredibilnost kot novinarka, pravi Maksuti. “Vsak tak poskus, ko se daš na plakat, zmanjša tvojo nepristranskost poročanja,” meni. “Vprašanje karierne škode je seveda vprašanje posameznika in tudi političnega trenutka. Nekoč je to veljalo kot strogo prepovedano, potem pa so se velika imena vrnila in ostala v medijskem svetu.”

Diskusije o tem, ali se sme novinar, ki se poda v politiko, še kdaj vrniti k novinarstvu, so na mestu zlasti v primerih, ko novinar spremlja notranjepolitične teme, pa tudi zunanjo politiko ali gospodarstvo, pravi Milosavljević. “Logično je, da se v politiko podajo predvsem novinarji, ki pokrivajo notranjo politiko in so z njo bolj povezani.” Ti novinarji se morajo tako v tujini kot pri nas podrediti omejitvam pri vračanju. Mehkejši kriteriji veljajo za novinarje, ki spremljajo področja, kot so znanost in tehnologija, svet zabave, avtomobilizem. “Včasih na to pozabljamo in o tem razpravljamo tudi tedaj, ko novinarji s svojim delom ne posegajo na področje politike in se imajo kot vsak svoboden državljan pravico angažirati na področju politike, če presodijo, da lahko nekaj prispevajo ali spremenijo,” pravi Milosavljević.


Najbolj brano