Obnovili v času fašizma uničen spomenik

Kamnoseka Simon Bele in Mitja Gulič sta obnovila spomenik, ki so ga leta 1916 v Koprivi postavili v zahvalo poveljniku Avstro-Ogrske armade na soški fronti Svetozarju Borojeviću. Del spomenikaso uničilil že nekaj let kasneje v času fašizma uničen, spomin na prvotni spomenik pa je zbledel.

KOPRIVA > Da je spomenik ob cerkvi svete Elije v Koprivi obeležje iz prve svetovne vojne, je bilo od nekdaj jasno vsem vaščanom. Na vsaki strani so namreč vklesana imena devetih fantov iz Koprive in Brij, ki so izgubili življenje v prvi svetovni vojni.

Mesec dni za tri tone težek kamen

Manj ljudi pa je do nedavnega vedelo, da je bil prvotni spomenik precej večji in postavljen ne ob cerkvi, kjer stoji še danes, ampak na vhodu v cerkev, med dvema lipama.

“Na sredini je bil velik kamen, na njem pa vklesan portret poveljnika Svetozarja Borojevića. S spomenikom so se mu želeli vaščani zahvaliti, ker vaščanom med vojno ni bilo treba v izgnanstvo,” je pojasnil Mitja Gulič, prvi od dveh koprivskih kamnosekov, ki se podpisuje pod rekonstrukcijo spomenika. Toda po koncu vojne je koprivski spomenik delil usodo številnih drugih po Primorski. Leta 1926 so se fašisti odločili, da Borojevićevo obeležje uničijo.

Približno tri tone težak sredinski del so odstranili, ohranili so stranske kamne, spomenik pa z vhoda premaknili na zdajšnjo lokacijo ob cerkev. Spomin vaščanov je zbledel, o prvotnem spomeniku je pričala le še fotografija Erika Pipana.

Z njo sta si kamnoseka pomagala pri rekonstrukciji starega spomenika, je povedal Simon Bele: “Delo je bilo kar zahtevno. Še dobro, da sva lahko s pomočjo fotografije počasi dobila prave mere in tako začela obnavljati spomenik.”

Borojevićev profil je izklesal Aleš Kavčič iz Gorjanskega, uporabili pa so kamen iz koprivskega kamnoloma.

Pomemben vaški spomenik

Pri obnovi, trajala je dober mesec, sta koprivska kamnoseka obeležje dodobra spoznala. Tako sta ugotovila, kdo ga je pred več kot stotimi leti izdelal, čeprav so fašisti skušali izklesati njegovo ime. To je bil Jospeh Ulrich, arhitekt, ki se je podpisal tudi pod zasnovo štanjelskega pokopališča.

Po končanem delu sta kamnoseka vidno zadovoljna. “Gre za pomembno obeležje v vasi. Odkar smo bili mladi, je stalo tu. Ko se začne človek bolj poglabljati v delo Svetozarja Borojevića, hitro ugotovi, da je naredil veliko za vas. Naši predniki so bili ponosni nanj in mi smo tudi,” je povedal Gulič.

Za postavitev spomenika Svetozarju Borojeviću si je že vrsto let prizadeval Matjaž Može, ki je prepričan, da si Borojević na Krasu zasluži spomenik. “Sprva smo si želeli spomenik postaviti v Sežani, kasneje pa smo se skupaj s sežansko občino odločili za obnovo spomenika v Koprivi,” je povedal Može, ki je koordiniral pobudo domoljubnih in veteranskih društev, ki delujejo na Sežanskem.

---