Klopi so že na preži za žrtvami

Vse bolj se vrstijo vprašanja, kako je mogoče, da so se klopi že prebudili in ali lahko staknemo nevarno okužbo zaradi ugriza klopa že v tem času. Najbolj so ljudje zaskrbljeni zaradi okužbe s klopnim meningoencefalitisom.

Znano je, da je okužba s klopnim meningoencefalitisom zelo pogosta tako v Sloveniji kot v vsej srednji Evropi. Zato se zavedamo tudi, da je ugriz klopa lahko zelo nevaren. Mila zima, ki se počasi poslavlja, pa je kriva za to, da so se klopi že prebudili in v naravi že prežijo na žrtve.

Znan je podatek, da se je število okužb s klopnim meningoencefalistiom v zadnjih treh desetletjih občutno povečalo in da obstaja trend naraščanja. K sreči se sicer vse okužbe s klopom in posledično obolelost za klopnim meningoencefalitisom sicer ne končajo s težkimi posledicami ali celo tragično. Nesporno pa ima vsaka takšna okužba zelo buren, celo dramatičen potek.

Na svetu po doslej znanih podatkih živi več kot 850 vrst klopov. Izmed njih je približno deset vrst v Evropi še posebej nevarnih za prenašanje klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze.

Vsi klopi morajo v svojem razvojni ciklusu skozi tako imenovano fazo parazitiranja - kot zunanji paraziti sesalcev, plazilcev ali ptic. Delimo jih v iksodidne in argasidne vrste. Najbolj razširjena vrsta klopov pri nas je navaden klop (Ixodes ricinus).

Njihova navada, da samice sesajo kri vmesnega gostitelja, je z ekološkega in epidemiološkega vidika zanimiva že zato, ker prenašajo za človeka povzročitelje dveh zelo nevarnih bolezni. Z vidika povzročanja nevarnosti za že omenjene vmesne gostitelje pa so tudi ekonomsko in zdravstveno-sanitarno pomembni.

V normalnih nihanjih klime imajo v zmerno hladnem okolju ti dve vrsti klopov življenjske cikluse, dolge od dve oziroma tri leta pa vse do šest let. Prav to nihanje, ki je odvisno od klime v okolju, nas opozarja tudi na pomembnost sprememb klime. Njene posledice pa se izrazijo v številu klopov, ki nas lahko v naravnem okolju okužijo z nevarnimi boleznimi.

Povečane povprečne temperature in ugodni pogoji za življenje klopov in tudi za njihove gostitelje, povzročajo hitrejše razvojne cikluse, hitrejše hranjenje klopov in s tem večje tveganje za vmesne gostitelje. Med slednjimi je tudi človek.

Človekovo zdravje je največje bogastvo, zato je preprečevanje možnosti za okužbo izjemno pomembno. Seveda je povezano tudi z denarjem, potrebnim za izvajanje ukrepov za preprečevanje možnosti okužbe, preventivo, nadzor bolezni in različne raziskave za odkrivanje bolezni ter tudi zdravil zanjo. Pomemben vidik je tudi škoda, ki jo povzročajo klopi na različnih vrstah domačih živali, ki jih človek vzreja za prehrano in druge namene (govedo, drobnica, konji, perutnina, okrasne in ljubiteljske živali).

Z vidika zaščite prebivalstva pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi, so izjemno pomembni preventivni ukrepi in seznanjanje prebivalstva z nevarnostmi ter z možnostmi za izvajanje nekaterih preventivnih ukrepov.

Tudi pri nas potekajo akcije ozaveščanja ljudi o tej nevarnosti. Pri skupinah ljudi iz rizične skupine (ko prihajajo v stik s klopi zaradi poklicne dejavnosti in se zadržujejo na območjih, kjer so klopi), poteka preventivno cepljenje. V veliko večino potencialnih bolnikov pa sodijo tudi vsi popotniki, turisti, obiskovalci narave in ljubitelji sprehodov na prostem, kjer obstaja velika možnost za okužbo.

Glede na sedanje vremenske in klimatske razmere, ko zime skoraj ni bilo, ni bilo niti obdobja mirovanja klopov. Ti v zelenju že prežijo na žrtve.

Vsakdo sam se mora odločiti, ali bo ta klopov razvojni krog s primernimi ukrepi prekinil in v prid svojega zdravja zmanjšal možnosti za okužbo. Resno je treba pretehtati, ali se splača tvegati.

---