Z belo haljo ji ni uspelo preslepiti mentorja

Lažna diploma mariborske medicinske fakultete, ki je Zdravniška zbornica Slovenije ob predložitvi vpisa v register zdravnikov in odobritvi pripravništva ni natančno preverila, je mladenki, domnevno iz Slovenj Gradca, leta 2016 omogočila začetek dela v izolski bolnišnici (SBI). Zaradi neznanja so jo zelo hitro odkrili in prijavili. Sledil je preklic vpisa v register in pripravništva ter predkazenski postopek. Ta je zdaj v sklepni fazi, mladenka pa je takoj ob razkritju izginila iz SBI.

Domnevna medicinska sestra si je želela s prevaro postati 
zdravnica.  Foto: sta
Domnevna medicinska sestra si je želela s prevaro postati zdravnica.  Foto: sta

IZOLA > Slišati je kot kriminalka, čeprav so dogodki resnični in segajo v leto 2016. Prizorišče dogajanja je SBI, ki je tako rekoč zalotila tatico s prsti v marmeladi. Že takrat se je zgodba razširila med delom zaposlenih, zlasti zdravniki in zbujala šokantno osuplost, čudenje, zgražanje.

Neuradno gre za Korošico iz Slovenj Gradca, ki se je leta 2016 preselila na Obalo in v SBI delala v medicinski administraciji in tudi kot lažna zdravnica pripravnica. To ji je uspelo s ponarejeno diplomo mariborske medicinske fakultete, ki ji je omogočila pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZ) vpis v register zdravnikov in odobrili pripravništvo. V SBI so ji dodelili za mentorja v SBI zaposlenega zdravnika Gorazda Plevnika, ki je kmalu ugotovil, da ima ogromne luknje v znanju medicine. S predstojnikom internega oddelka Janijem Derničem jo je prijavil ZZ. Ta je pri mariborski medicinski fakulteti preverila njen študij in ugotovila, da tam nikoli ni študirala, še manj diplomirala. ZZ je SBI s tem seznanila, jo izbrisala iz registra in primer prijavila policiji. Takrat je dekle čez noč izginilo.

Medicinska fakulteta Maribor: “Za nas je stvar zaključena”

Dekan mariborske medicinske fakultete Ivan Krajnc pravi: “Ne gre za afero! Gre za ponarejeno diplomo, ki jo lahko ustvari vsak izkušen lopov. Poudarjam pa, da se univerzitetnega žiga ne da ponarediti.” Posebej poudarja, da je bil zanje primer zaključen takoj, ko so na podlagi poizvedbe zbornice ugotovili, da ta oseba, domnevno s priimkom Sever, na tej fakulteti ni študirala in diplomirala in dodaja: “Sprašujem pa se, kako so diplomo preverjali v postopku vpisa v register zdravnikov in ob urejanju zaposlitve.”

“Ni zdravila bolnikov”

Tako zatrjuje nekdanji strokovni direktor SBI Felice Žiža, ki je bil v letu 2017 seznanjen s tem primerom in prijavo ZZ. “Šlo je za pripravništvo, ne za specializacijo. Njen mentor je takoj ugotovil pomanjkljivo znanje, primer je prijavil zbornici, v nekaj dneh je bila stvar jasna. Mentor Plevnik in predstojnik Dernič sta hitro ukrepala. K sreči se je to dogajalo na začetku pripravništva, ko noben pripravnik ne sme delati samostojno. Z njim so vedno kolegi z veliko prakse. Niti receptov sam ne sme pisati. SBI je ukrepala po za to določeni poti.”

Poslovni direktor SBI Radivoj Nardin k temu dodaja še: “Nisem pristojen za strokovne zadeve, sem bil pa z dogodkom seznanjen. Pristojni zdravniki so takoj odkrili neznanje, hitro in pravilno ukrepali.”

Ministrstvo ne potrjuje pripravništev

Zdravstveno ministrstvo pojasnjuje, da zakon o zdravniški službi določa, da je Zdravniška zbornica Slovenije tista, ki odloča o odobritvi in prenehanju pripravništva. “Zbornica tudi preveri izpolnjevanje pogojev za odobritev pripravništva.”

Od medicinske sestre do pripravnice zdravnice

Vodstvo SBI navaja, da je bila ta pripravnica pri njih “zaposlena za opravljanje pripravništva na podlagi Odločbe Zdravniške zbornice Slovenije, izdane v letu 2016.” SBI sprejema v delovna razmerja zdravnike pripravnike, ki jih na opravljanje pripravništva z odločbo napoti ZZ.

Lažna zdravnica je v SBI pripravništvo začela opravljati 1. novembra 2016, skladno z za to opredeljenim programom za poklic zdravnika. “Med opravljanjem pripravništva ni delala samostojno, vedno je bil vzpostavljen nadzor mentorja. Pri delu ni odločala o zdravljenju bolnikov, tudi ne o diagnozah, njeno delo ni vplivalo na zdravljenje bolnikov.”

Nardin se glede prijave še ni odločil

Dosedanjemu direktorju izolske bolnišnice (SBI) Radivoju Nardinu se sredi avgusta izteče redni mandat in na seji sveta zavoda prihodnji teden se bodo odločali o objavi razpisa za novega direktorja. O tem, ali se bo prijavil na novi razpis, se Nardin še ni odločil. Na seji sveta zavoda prihodnji teden se bodo med drugim odločali o objavi razpisa za direktorja SBI. Sedanjemu direktorju Radivoju Nardinu namreč sredi avgusta poteče štiriletni mandat. Spomnimo, da je pred rednim mandatom SBI prevzel in vodil kot v.d. direktorja in že prvo leto vodenja so se pojavili prvi uspehi - občutno izboljšanja poslovanja in učinki sanacije. Že nekaj let posluje SBI pozitivno z ostankom prihodka. Tudi lansko poslovno leto bo sklenila s približno 100.000 evrov ostanka prihodka, ob čemer že leta pospešeno vlaga tudi v posodabljanje, nakup novih aparatur in širjenje programa dejavnosti. Zato smo Nardina vprašali, ali se namerava prijaviti na novi razpis. “Nisem se še odločil. Najprej moram pretehtati vse dobre in slabe plati tega dela oziroma funkcije,” nam je zatrdil Nardin. “Res nam je v SBI skupaj uspelo sanirati poslovanje in se začeti posvečati razvoju, saj brez njega nisi konkurenčen in kakovosten. Več pomembnih projektov še poteka in zahtevajo pozornost ter nadzor. Vendar pa za zdaj še ne vem, ali se bom prijavil.”Nardin pojasnjuje, da bodo z razpisom pohiteli, da bi lahko zbrali želene kakovostne prijave. Dodaja pa, da imata pri imenovanju glavno besedo svet zavoda in zlasti zdravstveno ministrstvo.

Kot pripravnica je začela delati najprej na oddelkih hospitala, ko pa je program učenja zahteval še vključitev učenja urgence, je prišla resnica na plan: “Njen mentor, zdravnik specialist Gorazd Plevnik, je takoj ugotovil pomanjkljivo znanje s področja medicine. Takoj je bila umaknjena iz delovišča v SBI in ni bila več razporejena na opravljanje pripravništva. O svojih ugotovitvah je mentor obvestil Zdravniško zbornici RS, ki je v okviru svojih pooblastil izdala odločbe, s katerimi je odločila o odpravi odločbe o pripravništvu pripravnice.”

Priznavajo še, da je bila “pripravnica v SBI kratek čas zaposlena na delovnem mestu medicinske sestre”.

Grozi ji do dveh let zapora

S primerom lažne zdravnice oziroma pripravnice, ki je krajši čas delala v izolski bolnišnici, se ukvarjajo na ljubljanski policijski upravi. Zdravniška zbornica Slovenije jih je sredi leta 2017 obvestila o sumu ponarejene diplome ene od zaposlenih v javnem zavodu na območju Primorske. Policisti vodijo predkazenski postopek zaradi utemeljenega razloga za sum storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin, za katerega kazenski zakonik predpisuje do dveh let zaporne kazni. “Zaradi tajnosti predkazenskega postopka več informacij še ne moremo posredovati,” pojasnjuje Maja Ciperle Adlešič, predstavnica za odnose z javnostmi na ljubljanski policijski upravi. Na naše vprašanje, ali so v preteklosti že obravnavali podobne prijave s strani Zdravniške zbornice Slovenije glede domnevno ponarejenih diplom medicinskih fakultet pa je odgovorila, da statistični podatki zajemajo vse primere ponarejanja listin in iz njih ni mogoče izločiti podobnih primerov.

Edini tak primer v dobrem desetletju

ZZ se s takšnim primerom v zadnjem desetletju še ni srečala. Izpostavlja, da je šlo za pripravništvo, ki mu šele zatem sledita strokovni izpit in specializacija. “To traja od štiri do šest let in šele po uspešno zaključenem specialističnem izpitu doktor medicine postane specialist in lahko samostojno opravlja delo zdravnika specialista.”

Pripravniki in kasneje specializanti so ves čas pod zelo natančnim nadzorom mentorjev, “kar je pomembna dodatna sistemska varovalka, ki zagotavlja, da bi se zagotovo odkrile morebitne pomanjkljivosti v znanju in bi tako stekli postopki dodatnega preverjanja znanja in vseh listin”.

ZZ priznava, da so v letu 2017 beležili primer oziroma prijavo ponarejene diplome medicinske fakultete v postopku opravljanja pripravništva in še isti dan sprožili obnovo postopka. “Po preverjanju podatkov na Medicinski fakulteti Maribor, na kateri naj bi bila diploma pridobljena, je bilo ugotovljeno, da oseba tam ni diplomirala. Postopek je bil zato zaključen v nekaj dneh z odpravo odločbe o pripravništvu in odločbe o vpisu v register. Z ugotovitvami smo sočasno obvestili tudi policijo.”


Komentar novinarja

Silva Križman

Ponaredki in posledice

Zadnji primer, ki sodi med kazniva dejanja ponarejanja listin, konkretno diplome medicinske fakultete, je prišel na dan po dveh letih. Samooklicana zdravnica oziroma pripravnica od tedaj seveda ne dela več v izolski bolnišnici, med svojim kratkotrajnim udejstvovanjem pa naj ne bi imela stika z bolniki. Na srečo. Ponarejanje spričeval in diplom sicer ni prav množični nacionalni šport, čeprav je tega verjetno več, kot pricurlja v javnost. Zadeve se problematizirajo, ko je za ponaredki kakšno ...

Preberi več

Najbolj brano